Ikarus za mladino

Danes smo v organizaciji Zveze prijateljev mladine Krško odigrali matinejsko predstavo Ikarus za osme in devete razrede občine Krško in občine Kostanjevica na Krki. Ni bil to prvi nastop za šolsko mladino, saj smo enega izvedli že pred nekaj tedni v Šentjerneju. Tako smo na odrske deske v Kulturni dom Krško stopili bolj samozavestno, kar pa je bilo seveda nujno, saj nas je gledalo več kot šeststo učencev hkrati.

V Šentjerneju

Prvič smo za osnovnošolce igrali 18. novembra v Šentjerneju v sodelovanju s Kulturnim centrom Primoža Trubarja. Pred obiskom dvorane so si v avli lahko ogledali tudi razstavo zbirateljskih kosov iz Soške fronte, katerih zbiratelji so bili: Lado Abram, Jan Cerle in Boris Jevšnik, nakar pa se je več kot dvesto osnovnošolcem zbralo v dvorani in čakalo na začetek.

Vzdušje je bilo precej napeto. Nastopati pred mlajšo publiko je velik izziv, zato nas je njihova odzivnost kar presenetila. Predstava jih je namreč povsem osvojila. Začelo se je  v umirjenem, humorističnem tonu in smeh je vel iz dvorane. A tudi ko je dramatičnost zgodbe začela prevzemati dvorano, je bilo čutiti zatopljenost v zgodbo. Med publiko je namreč vrelo od tišine, v katero je zarezal šele močan aplavz navdušenja ob koncu predstave.

Po priklonu pa smo lahko prisluhnili vtisom gledalcem. Več kot dvesto osnovnošolcev je bilo nad predstavo navdušenih. Učiteljica zgodovine iz OŠ Šmarjeta je še dodala:

»Lepše predstavljene vojne še nisem videla.«

Druga učiteljica, prav tako iz OŠ Šmarjeta, nam je pa po končani predstavi poslala sporočilo, v katerem je opisala svoje vtise o predstavi.

»Spraševala sem učence po mnenju in vsi so povedali, da jim je bila igra všeč. Učenci 9. razreda so pri zgodovini že obravnavali 1. svetovno vojno, tako da z razumevanjem zgodbe niso imeli nobenih težav. Učencem 8. razreda pa je veliko pomagalo priloženo gradivo, ki so ga pred ogledom predstave obravnavali pri zgodovini. Prepričala jih je sama zgodba, prepričljivo igranje, odlična scena in zvočni efekti. Skratka celi dve uri so ostali zbrani in zgodba jim je pritegnila pozornost.«

V Krškem

Današnja predstava je bila še večji izziv, saj smo bili izbrani s strani Zveze prijateljev mladine, da izvedemo predstavo za osme in devete razrede vseh osnovnih šol občin Krško in Kostanjevica na Krki. Tako je danes sedeže v dvorani zasedlo več kot šeststo mladih gledalcev. Za potrebe te predstave je Kulturni dom Krško moral v dvorano prinesti dodatno sedežno garnituro.

Predstava je obiskovalce vidno navdušila. Še posebej so se nekateri pozitivno odzivali na našega najmlajšega člana zasedbe, Jureta Zupana, ki so ga nekateri poznali iz šole. Jure, ki v predstavi igra Carlota in Slavkota, je namreč le nekaj let mlajši od tistih, ki so ga prišli gledat.

Mladi gledalci so po predstavi povedali, da jih je zelo navdušila. Poudarjali so, kako je bolj zanimiva od drugi predstav, ki jih gredo gledati s šolo, kjer je neka zgodovinska ali književna tematika predstavljena na bolj suhoparen način. Pokazatelj tega, da je na gledalcu pustila vtis, je bilo tudi to, da so z aplavzom povabili igralce na oder kar trikrat.

Nastop je v celotni ekipi pustil močne pozitivne vtise, sedaj pa že vsi počivajo in nabirajo energije. Zakaj? Ker nas zvečer čaka še en nastop, na istem odru. Tokrat za malo starejšo publiko. Danes, 7. decembra ob 19.30, se namreč Ikarus po odru zapelje še enkrat, za odraslo občinstvo. Seveda so pa na večerno predstavo vabljeni tudi vsi starši otrok, ki so dopoldne gledali prvo izvedbo, da si še na lastne oči ogledajo, nad čim so njihovi otroci tako navdušeni.

Gledališka predstava Ikarus ponovno na Senovem

Gledališka predstava Ikarus ponovno na Senovem

V soboto, 28. novembra, smo znova nastopili na odru v domu XIV. divizije na Senovem. Predstava je bila del prireditve Za sodobnejšo šolo, kjer so se zbirala sredstva za nakup novih učnih pripomočkov za osnovnošolce. 

Pred začetkom predstave je imel ravnatelj osnovne šole Senovo, Vinko Hostar, kratek govor za gledalce, v katerem je obrazložil in oznanil letos že 22. prireditev Za sodobnejšo šolo. Po ravnateljevem govoru se je rdeča zavesa začela počasi odgrinjati in gledališka predstava Ikarus se je, tokrat že drugič na istem odru, začela odvijati. V dvorani je zavladala tišina in gledalcem se je pred očmi odvila težko pričakovana zgodba o Metodu, ki je sanjal nebo, medtem, ko so drugi sanjali vojno.

Razpoloženje v dvorani se je ves čas spreminjalo. Na začetku je komu tu in tam ušel smeh, nato pa vse do zadnje minute v dvorani ni bilo čutiti niti diha. Tako igralce kot gledalce nas je igra popolnoma prevzela in za uro in pol je bil zunanji svet pozabljen. Vse kar je obstajalo je bila zgodba o vojni.

Ko se je zgodba odvila so se po uri in pol prižgale luči in v dvorani je zavladal bučen aplavz navdušene množice.

Po priklonu se nam je na odru znova pridružil ravnatelj osnovne šole Senovo, ki se nam je zahvalil za odlično, tokrat dobrodelno, odigrano predstavo in v zahvalo vsakemu izmed nas podaril izdelek, ki je nastal izpod rok Senovških osnovnošolcev. Po ravnateljevem govoru je za nekaj minut besedo prevzel tudi sam režiser gledališke predstave Ikarus, Rok Sanda, ki se je prav tako zahvalil, v začetku vsem prisotnim v dvorani, nato pa še ravnatelju šole za tako častno povabilo.

Ravnatelj je vse prisotne v dvorani povabil tudi na pogostitev, kjer smo se ob dobrem kozarcu vina družili z gledalci in prisluhnili njihovim vtisom.

Ena izmed mlajših gledalk, Nikita, je dejala: »Predstava mi je bila zelo všeč. Bila je zanimiva in smešna.«

Njena mamica, Monika Koprivnjak, je bila prav tako navdušena: »Zanimiva predstava, ker seže v zgodovino in ker lahko človek vidi kaj vse so ljudje doživljali v času vojne. Po drugi strani pa tudi obilo humorja. Vse je bilo zelo resnično odigrano. Včasih sem pri kakšnem prizoru zraven trpela. Najbolj všeč mi je pa bil prizor, ko sta Zora in Metod poletela v Metodovih besedah.«

Simpatična gospodična, ki je bila popolnoma prevzeta, Katja Rajh, mi je danes svoje vtise kar napisala: »Predstava Ikarus me je navdušila, predvsem zaradi odlične igre nastopajočih. Tudi sama zgodba se me je dotaknila, všeč mi je njena sporočilnost in simbolični konec. Vse pohvale za kreativnost in super odigrano predstavo. ki bi lahko bila za nekaj minutk krajša kar je pa tudi moja edina kritika.«

Včerajšnje predstave so se udeležili tudi člani in zaposleni Mladinskega Centra Krško. Samostojna strokovna sodelavka v Mladinskem Centru Krško, Katarina Ceglar mi je danes prav tako napisala vtise o včerajšnji predstavi: »Ideja za ogled predstave Ikarus je prišla pravzaprav povsem spontano s strani Kaje Grozina, ki v predstavi igra glavni ženski lik, Zoro. Povabila je mlade iz Mladinskega centra Krško, da se udeležimo ponovitve na Senovem, ki je bila hkrati tudi dobrodelne narave (obnova lokalne osnovne šole). Pravih predhodnih pričakovanj nisem imela. Tematika predstave je mladim malce manj blizu, ker sodi Soška fronta v zanje precej oddaljeno zgodovino. Zgodba pa je postregla z jasno predstavo položaja Slovencev v Gorici v tistih časih. Spremljamo mladega izumitelja kako odrašča in izgublja tisto vnemo, žar za napraviti spremembe. Igralska zasedba je oddelala neverjetno delo, saj se s svojimi liki poistovetijo, se vanje vživijo.  Izpilili so tudi jezik, saj gledalec niti za trenutek ne pomisli, da niso iz ob italijanskega mejnega območja. Igralci so zagotovo nosilci te predstave, ki je primerna za vse ciljne skupine. Mlajši bodo spoznali pomemben del slovenske zgodovine, medtem ko se bodo ob ogledu starejši prebivalci spomnili vojnih časov, ko so se borili za Slovenijo.«

V čast nam je bilo igrati na dobrodelni prireditvi in zopet stopati po Senovškem odru. Želimo si še več tako prijetnih nastopov.

Veselimo se že tudi vseh prihajajočih nastopov. Prvi bo 7. decembra v Kulturnem domu Krško, kjer bomo odigrali dopoldansko in večerno predstavo.

Naslednji nastop pa je 11. decembra v Zagorju, kjer bomo odigrali kar dve dopoldanski predstavi za osnovnošolce.

Veseli smo, da Ikarus doživlja tako pogoste polete in upamo še na mnogo njih.

Kaja Grozina

V decembru v gledališče in na večerjo z izbrano družbo!

V ponedeljek, 7.12.2015 vam poleg gledališke predstave nudimo tudi možnost večerje v bližnji restavraciji. Skupine nad 10 obiskovalcev (društva, podjetja, sindikati, zaključene skupine) lahko preživite skupaj unikatno izkušnjo: ogled gledališke predstave v Kulturnem domu Krško in večerja v restavraciji City že samo za 15 EUR!

Pripravili smo ponudbo v pregledni PDF obliki, da jo lahko delite s sodelavci, prijatelji, ali pa jo pošljete nadrejenemu, da za vas organizira drugačen zaključek 2015!

Ponudba:
https://drive.google.com/file/d/0B7BESAvK3WP7ZG9sUlZCUHZsbG8/view?usp=drive_web

Več informacij na:
littleroosterproductions@gmail.com
040 708 651

Poletite z nami v 2016!

Pred 100 leti

Pred nekaj tedni se je manjša skupina Little Roosterja odpravila  na Goriško, kjer je potekala predstavitev knjige V Brücku taborišču avtorja Vilija Prinčiča. Vili je eden od najbolj odmevnih članov Društva Soška fronta, s katerimi smo skupaj organizirali premiero Ikarusa v Vrtojbi in je o nas napisal že dva članka za Primorski dnevnik (1, 2).

Naslovnica knjige V Brucku taborišču avtorja Vilija Prinčiča

Ko smo se maja letos peljali na Goriško na delovni vikend in se nam je ponudil za vodenje po stari Gorici, smo prvič videli kakšna zakladnica znanja je pravzaprav gospod Vili. Vodil nas je po ulicah tega starega in častitljivega mesta in nam pripovedoval o usodi (zdaj) zamejskih Slovencev. Zares prava hodeča enciklopedija Goriške!

Vili nam je pokazal nekdanjo delavnico Edvarda Rusjana, slovenskega pionirja letenja in enega od navdihov za gledališko igro Ikarus

V četrtek, 29. oktobra 2015 ob 18. uri je v Kulturnem domu v stari Gorici potekala predstavitev njegove nove knjige, V Brücku taborišču, ki se ukvarja z vprašanjem beguncev, ki so bežali pred prihajajočo vojno. Bil je čas velikih premikov vojska in čas popolne nesigurnosti, ko sta dve veliki državi, Kraljevina Italija in Avstro-Ogrska monarhija, razdrli svoje trhlo zavezništvo in zarisali črto vzdolž reke Soše in odprli novo frontno linijo.

"Kaj pa z ljudmi?" je bilo najbrž vprašanje, ki se je postavilo malo mimogrede ob risanju nove vojne črte, odgovor na katero je bila masovna selitev v begunska taborišča globoko v italijansko in avstrijsko zaledje. Goriške družine, med katerimi so bile predvsem ženske z otroki in boja nesposobni starejši moški, so poslali v Brück na Litvi, v barakarsko begunsko taborišče, ki se je ravno začelo prazniti zaradi prodora na drugi strani Avstro-Ogrske, kamor so se Galicijski civilisti počasi začenjali vračati. Tako so prebivalci Goriške in širšega Posočja prispeli v taborišče v katerem so že od prejšnje prenatrpanosti vladale slabe življenjske razmere - bolezni so bili največja nevarnost, in so pokopale veliko otrok v teh taboriščih.

“Pomlad v barakah

Tam zunaj spet sončece sveti,
nad zemljo plove pomlad;
v barake pomlad ne posveti,
obdaja jih zima in mraz.
Kje naše so trate zelene,
kje pesmi veselih je spev?
Le žalostno srce jih čuti
kot daljne sreče odmev.
Samujejo hišice naše
in čakajo nas zaman...
Barake, ve temne barake,
ve kopljete grob nam teman!”

— France Ločniškar

Najbolj nas je vse pretresla zgodba, ki jo je Vili delil z nami na predstavitvi, o družini kjer sta obe snahi šli delati na Češko, svojih enajst otrok pa pustili pri tašči v taborišču. V enem tednu je zaradi bolezni, ki so razsajale po taborišču, umrlo deset od teh enajstih otrok. Vilijeva knjiga postreže s kar nekaj takšnimi pretresljivimi informacijami in ko jo človek bere, se večkrat vpraša, kaj smo se naučili v zadnjih sto letih?

Na predstavitvi je imela besedo tudi Petra Svoljšak

Soška fronta je imela milijonske žrtve, vendar tudi civilisti so umirali in trpeli zaradi posledic vojne. Pomanjkanje hrane in dobre zdravstvene oskrbe je v Brucku, samo enem od mnogih taborišč, pokopalo  več kot 750 ljudi, zaradi vojne ujme pa je bilo s svojih domov pregnanih več kot 100.000 ljudi.

O usodi ene takšnih družin, ki jo je vojna vihra razklala, govori tudi naša predstava. V Ikarusu namreč vidimo usodo Zore Monti, ki je bila skupaj s sinom poslana v taborišče, medtem ko je njen mož Cosimo prestopil na nasprotnikovo stran.

“Tam kjer so oni zdaj se živi kot pri prašičih. Samo blato. Pa lakota jih daje, ker država nima za jesti.”

— Zora Monti, Ikarus

Vojna je večni razdiralec in na nas je, da se naučimo te grozote preprečevati, preden se zgodijo, če pa so že pred vrati, da jim ne pokažemo nevednega obraza.

Vilijeva knjiga je izšla v tržaški založbi ZTT-EST. Če si jo želite, jim pišite na spodnji naslov.

Založništvo tržaškega tiska – ZTT d.o.o.
Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, Italija
T: 0039 040 76 00 954
E: info@ztt-est.it

Vabljeni pa tudi na Ikarusa, ki med drugim govori tudi o usodi beguncev iz Gorice. Vse prihajajoče predstave najdete na našem sporedu dogodkov.