Pred 100 leti
Rok Sanda
Pred nekaj tedni se je manjša skupina Little Roosterja odpravila na Goriško, kjer je potekala predstavitev knjige V Brücku taborišču avtorja Vilija Prinčiča. Vili je eden od najbolj odmevnih članov Društva Soška fronta, s katerimi smo skupaj organizirali premiero Ikarusa v Vrtojbi in je o nas napisal že dva članka za Primorski dnevnik (1, 2).
Ko smo se maja letos peljali na Goriško na delovni vikend in se nam je ponudil za vodenje po stari Gorici, smo prvič videli kakšna zakladnica znanja je pravzaprav gospod Vili. Vodil nas je po ulicah tega starega in častitljivega mesta in nam pripovedoval o usodi (zdaj) zamejskih Slovencev. Zares prava hodeča enciklopedija Goriške!
V četrtek, 29. oktobra 2015 ob 18. uri je v Kulturnem domu v stari Gorici potekala predstavitev njegove nove knjige, V Brücku taborišču, ki se ukvarja z vprašanjem beguncev, ki so bežali pred prihajajočo vojno. Bil je čas velikih premikov vojska in čas popolne nesigurnosti, ko sta dve veliki državi, Kraljevina Italija in Avstro-Ogrska monarhija, razdrli svoje trhlo zavezništvo in zarisali črto vzdolž reke Soše in odprli novo frontno linijo.
"Kaj pa z ljudmi?" je bilo najbrž vprašanje, ki se je postavilo malo mimogrede ob risanju nove vojne črte, odgovor na katero je bila masovna selitev v begunska taborišča globoko v italijansko in avstrijsko zaledje. Goriške družine, med katerimi so bile predvsem ženske z otroki in boja nesposobni starejši moški, so poslali v Brück na Litvi, v barakarsko begunsko taborišče, ki se je ravno začelo prazniti zaradi prodora na drugi strani Avstro-Ogrske, kamor so se Galicijski civilisti počasi začenjali vračati. Tako so prebivalci Goriške in širšega Posočja prispeli v taborišče v katerem so že od prejšnje prenatrpanosti vladale slabe življenjske razmere - bolezni so bili največja nevarnost, in so pokopale veliko otrok v teh taboriščih.
Najbolj nas je vse pretresla zgodba, ki jo je Vili delil z nami na predstavitvi, o družini kjer sta obe snahi šli delati na Češko, svojih enajst otrok pa pustili pri tašči v taborišču. V enem tednu je zaradi bolezni, ki so razsajale po taborišču, umrlo deset od teh enajstih otrok. Vilijeva knjiga postreže s kar nekaj takšnimi pretresljivimi informacijami in ko jo človek bere, se večkrat vpraša, kaj smo se naučili v zadnjih sto letih?
Soška fronta je imela milijonske žrtve, vendar tudi civilisti so umirali in trpeli zaradi posledic vojne. Pomanjkanje hrane in dobre zdravstvene oskrbe je v Brucku, samo enem od mnogih taborišč, pokopalo več kot 750 ljudi, zaradi vojne ujme pa je bilo s svojih domov pregnanih več kot 100.000 ljudi.
O usodi ene takšnih družin, ki jo je vojna vihra razklala, govori tudi naša predstava. V Ikarusu namreč vidimo usodo Zore Monti, ki je bila skupaj s sinom poslana v taborišče, medtem ko je njen mož Cosimo prestopil na nasprotnikovo stran.
Vojna je večni razdiralec in na nas je, da se naučimo te grozote preprečevati, preden se zgodijo, če pa so že pred vrati, da jim ne pokažemo nevednega obraza.
Vilijeva knjiga je izšla v tržaški založbi ZTT-EST. Če si jo želite, jim pišite na spodnji naslov.
Založništvo tržaškega tiska – ZTT d.o.o.
Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, Italija
T: 0039 040 76 00 954
E: info@ztt-est.it
Vabljeni pa tudi na Ikarusa, ki med drugim govori tudi o usodi beguncev iz Gorice. Vse prihajajoče predstave najdete na našem sporedu dogodkov.