Stopite v stik

Če imate kakšno vprašanje ali predlog, ga lahko delite z nami s pomočjo obrazca na desni. Veseli bomo vsakega sporočila.

Mali Kamen 29 A
8281 Senovo

+386 31 770 500

Mlada ljubiteljska skupina s sanjami po velikih projektih in drznih zgodbah.

Novice

Filtering by Tag: gledališče

Intervju z igralsko ekipo Skiner

Nuša Knez

Rutina, dvojnost in soočenje po mnenju mlade uigrane igralske ekipe (Nejc Jezernik, Maja Pinterič in Jure Rajšp), najbolje opišejo njihov najnovejši skupni gledališki projekt SKINER.

Kakšna je bila predstava o Skinerju po prvem branju scenarija?

Nejc: Po prvem branju je izstopal res zanimiv tekst, in komaj sem čakal, da izvem, kako si je Rok zadevo zamislil na odru, ker sem imel v glavi sto idej o tem, kaj bi se dalo s prebranega narediti, in ker sem videl Rokove prejšnje predstave, nisem pričakoval takega teksta in sem komaj čakal, da začnemo z vajami.

Maja: Je pa res, da smo zaradi narave teksta imeli dosti vprašanj, zato je sprva bilo treba marsikaj razčistiti, nato pa je proces stekel brez težav.

Jure: Jaz sem bil evforičen, saj je pred prvim srečanjem s tekstom bilo pričakovanje veliko. Rok nam je napovedal, da pripravlja tekst, ki ga bomo prvič odprli na točno določen datum in ko sem ga prebral, me je takoj pritegnil. Tekst prebereš v šusu, je sodoben in vidi se, da v sebi skriva več, kot lahko odkriješ ob prvem branju.

Kako se je ideja o Skinerju spremenila, če primerjano prvo srečanje s tekstom in uprizoritev?

Maja: Veliko se je zgodilo, nisem si predstavljala, da bo končni produkt, takšen kot je, saj je nastalo nekaj čisto posebnega – skupaj smo ustvarjali, razvijali tekst in delali na tem, da bo nam, igralcem, bilo udobno v liku, vse negotovosti smo odpravili in izpilili zadevo.

Nejc: Takoj po prvem branju so se začele stvari tako hitro odvijati, da sploh ni bilo več prvotne predstave o tekstu, saj samo bili nenehno vključeni v proces in zadeve so se razvijale same po sebi. Toliko smo se prepustili skupnemu nastajanju, da je predstava nastajala in, od začetka vaj do premiere, nas je spremljal občutek “to je to!”

Jure: Ravno zaradi hitrega in intenzivnega procesa nastajanja je bilo delo na predstavi organsko, vse je bilo jasno. Zdaj si ne znam predstavljati, da bi končni izdelek bil drugačen, saj smo vsa vprašanja reševali sproti in skupaj, in zdi se mi, da se usklajeno skupno delo vidi ob ogledu. Delali smo na tem, da se tisti, ki izreče repliko počuti udobno in ideje so kar švigale.

Nejc: Ko gledam nazaj se mi zdi, kot da bi ob prvem branju vsi vedeli, da bo produkt izgledal tako, kot izgleda.

Kako bi opisali vaš lik?

Maja: Jaz igram Zojo, ki je ena super punca. Je nova cimra, ki pride živet k Lovrotu in Skinerju. Je mlada študentka in nekoliko naivna. Noče razočarati ljudi okoli sebe, vidi probleme, jih skuša rešiti, vendar zaradi njene naučenosti poslušati druge včasih pusti, da kdo gre preko nje. Vendar, ko ji prekipi, še posebej skozi dozorevanje lika, se upre in zraste. Ključnega pomena je, da se okoli nje določeni problem razrešijo. Moj drug lik, Phobos, je veliko bolj potenciran, saj ljudje veliko bolj priznavajo fobije kot bogove. Vse rešuje skozi humor, zabava se tudi na račun drugih, je večno nagajiv in posmehljiv.

Jure: En izmed mojih likov je Lovro, ki se mi zdi nekdo, ki bi ga želel imeti ob sebi. Je prijatelj, ki ti stoji ob strani, ampak dostikrat zatira svoje interese. Je intuitiven, hitro začuti in se zaveda kaj se dogaja. Predvsem se mi zdi, da sebe premalo upošteva, vendar želi v odnosu do drugih bit karseda iskren. Drugi lik, ki ga igram je Deimos. On je druga sfera, ki je zafrustriran, saj se mu zdi, da ni toliko upoštevan kot bi lahko bil, hkrati pa je nekdo, ki blazno uživa v tem, kar počne. Njemu je dogajanje v predstavi v velik užitek, vendar si želi, da bi se zadeve odvile drugače.

Nejc: Skiner pa se mi zdi nekdo, ki uživa življenje, navzven je velik flegmatik, bolj se briga za svoje interese, kot za interese ostalih. Živi v svojem svetu, kjer se počuti varnega. Njegova flegmatičnost in brezskrbnost delujeta kot obrambna mehanizma pred nečim drugim, vendar to dobro skriva. Kadar bi mogel pokazat neka čustva, jih projicira preko humorja in preobrazi. Čustveno je nedostopen, vendar si globoko v sebi želi, da bi lahko vse to sprostil in se prepustil.

Lovro / Deimos (Jure Rajšp), Skiner (Nejc Jezernik) in Zoja / Phobos (Maja Pinterič)

Kako poteka delo v manjši ekipi?

Maja: Meni se zdi, da super, saj sem od prej bila navajena dela v večji ekipi. Ko je manj ljudi v procesu, pri nas trije igralci in Rok, kjer smo imeli intenzivne vaje en mesec in skupaj preživljali po cele dni, smo se povezali tako, kot si sploh nismo mogli predstavljati.

Nejc: V procesu se da tudi hitreje več naredit, saj se lažje vživiš in predvsem imaš več časa, da iste prizor večkrat ponoviš. Prednost majhne ekipe se mi zdi predvsem, da smo se lažje usklajevali za vaje.

Jure: Predstava je intimne narave, tudi v smislu, da je narejena za manjšo publiko. Ker smo samo trije oziroma štirje, se mi zdi, da zelo hitro dosežeš kemijo. Pri nas se mi zdi super, da smo tako hitro dosegli povezanost, saj smo si lahko zaupali in mislim, da se to odraža v predstavi.

Maja: Čar pri Skinerju je, da imamo vsi enakomerno porazdeljene vloge, zato ni bilo problema, da bi moral nekdo med delovnim procesom počakat na svoj del, vedno si vključen in soustvarjaš z vsemi.

Kakšne so bile tipične vaje?

Maja: Vaje so bile celodnevne in so nas zato kar izčrpale, ampak smo bili zjutraj ponovno pripravljeni na delo. Glede vsebine vaj: sprva smo se ogreli se pogovorili o likih, povezavah med njimi in morebitnih nesigurnostih, vadili po prizorih in predelali Rokov feedback, na koncu zlepili prizore skupaj, proti koncu procesa odigrali predstavo in pokomentirali po koncu. V zadnjih fazah nas je čakal še izziv, da smo uskladili tehnični vidik predstave.

Jure: Najbolj se mi zdi učinkovito, da smo po komentarjih zadevo sprobali in videli kam pelje, zato je bil sam proces, kljub intenziteti, zelo lep in v tipičnem dnevu smo zraven izvedli še refleksijo, kar je bilo super.

Kaj vas je pritegnilo k sodelovanju pri projektu?

Maja: Jaz sem pri Little Roosterju od samega začetka ustvarjanja predstav. Mislim, da sva z Rokom vzpostavila nek dober način dela in če je ima Rok na vidiku nov projekt, bom vedno z veseljem sodelovala.

Jure: Ko me je Rok kontaktiral in mi razložil, da bi projekt pripravili hitro in da bi delo zaživelo v majhni ekipi, sem bil takoj za. Bilo mi je v izziv videti, kako je, ko se projekt res dela tako kot se mora: delo je bilo vsakodnevno in intenzivno, zato se od samega procesa ne moreš oddaljit in zaživiš skupaj s predstavo. Dodatno sem želel videti nov Rokov projekt, saj sem z Little Roosterjem že sodeloval kot dupleta in zanimalo me je kako proces poteka od začetka.

Nejc: Odkar sem prvič videl Ikarusa na Linhartovem srečanju, sem bil navdušen in sem si želel sodelovati s celotno ekipo. Pri naslednjem projektu, Feniksu, se mi je potrdilo, da je to, kar sem začutil, odraz dela v super ekipi. Ko me je Rok kontaktiral, sem bil zelo zaseden, vendar me je hitro dobil zraven, ko mi je povedal, da sta v ekipi še Jure in Maja, sem si rekel, da ni šans da tole zamudim.

Maja: Priznaj, ko si me videl na odru si rekel: “če bom imel kdaj možnost sodelovat z njo, bom!”

Nejc: Pustimo kar pri tem (smeh).

Uigrana ekipa je bila za svoje igralske dosežke nagrajena na regijskem Linhartovem srečanju, sodelovala pa je tudi na državnem Linhartovem srečanju, kjer je Jure Rajšp prejel matička za najboljšo moško vlogo. Čez dober teden pa jih čaka udeležba na Čufarjevih dnevih.

Z ustvarjalci se je pogovarjala Nuša.

Feniks je poletel do Hrvaške!

Jasmina Rački

Ne z letalom, temveč s kombijem smo se tokrat odpravili nastopati v mesto Čakovec v sosednjo Hrvaško. Kot nagrajena gledališka predstava Feniks, smo bili uvrščeni v program 14. Mednarodnega festivala ljubiteljskega gledališča, na katerem smo nastopali poleg dramskih družin iz Hrvaške (Ispod površine) ter Srbije (Dragi tata).

Glavni organizator dvodnevnega festivala, ki se je odvil v dnevih 28. in 29. oktobra 2018, je Hrvatski sabor kulture. Little Rooster Productions je s svojo gledališko predstavo nastopil prvi in kljub jezikovni pregradi je bila predstava pozitivno sprejeta s strani gledalcev.

Po nastopu je sledil ogled večerne predstave Hrvaške gledališke skupine “Kaotis teatralis”. Sledila je okrogla miza ter druženje s prisotnimi.

Skinerjeva dnevna soba ponovno v Ljubljani

Nuša Knez

Komedija ujetosti se vrača v Ljubljano: 

3.oktobra se, ob 20:00, vidimo v prostorih Kampusa, kjer je ekipa pridno vadila v času nastanka predstave, tokrat pa se bodo vrata odprla tudi za obiskovalce, ko se bo dvorana spremenila v Skinerjevo dnevno sobo.

Na sliki: Maja Pinterič (Zoja/Phobos), Nejc Jezernik (Skiner) in Jure Rajšp (Lovro/Deimos)

K ogledu dogodka vas lepo vabimo!  

Tri leta od prvega poleta

admin

Začelo se je skromno. Z idejo o romanu, ki je hitro prerasla v dramsko besedilo. Pisati se je začelo takoj po premieri gledališkega prvenca Gastarbeiter, do sredine februarja 2015 pa ga je avtor Rok Sanda že skoraj zaključil. In smo organizali avdicijo, kot je to do takrat bilo že v navadi za Little Rooster. Odzvalo se je veliko ljudi. Več kot se jih je pričakovalo. In rodil se je Ikarus.

"Na avdiciji za Ikarusa sem imela ogromno treme. Z Rokom sem že sodelovala pri projektu Gastarbeiter, ampak na avdiciji za Ikarusa je bilo res veliko ljudi."
Maja Pinterič

Martin Valič, Maja Pinterič, Andraž Žigart

"Igralci so dolgo igrali kar z lesenimi stoli. Bomo že pogruntali, sem si ves čas govoril. Ampak smo bili vsi s srcem pri stvari in smo uspeli pričarati ogromno z zelo malo!"
Rok Sanda

Ikarus je prvič na odrske deske stopil 11. septembra 2015, natančno pred tremi leti na današnji dan. Publika ga je odlično sprejela in hitro se je izkazalo, da gre za zanimiv gledališki projekt, saj je bilo več povpraševanj za nastope, kot jih je ekipa bila zmožna igrati.

Stoječe ovacije za Ikarusa na Goriškem, oktober 2015

"Sem si rekel, bomo spet probali, mogoče tokrat pridemo na regijski nivo."
Rok Sanda

Tako kot Gastarbeiterja, se je tudi Ikarusa prijavilo na Linhartovo srečanje, tekmovanje ljubiteljskih gledaliških skupin. Selektor si je predstavo ogledal in jo izbral za regijsko srečanje in kar naenkrat je bil tu september in - presenečenje, Ikarus je prišel na državni nivo. In še večje presenečenje, zmagal.

"Zmaga pri Ikarusu je bila izredno močna, ker res nismo pričakovali, da se to sploh lahko zgodi. Bili smo totalni novinci!"
Martin Valič

Seveda pa je Ikarus bil šele prvi del že na začetku napovedane trilogije. Rok Sanda se je že med Ikarusovimi gostovanji lotil pisanja drugega dela in tako so vzporedno s pripravami za Linharta potekale tudi avdicije za nov, zdaj že tretji gledališki projekt Little Roosterja - Feniks. Tokrat je bilo povpraševanja po avdiciji toliko, da je potekala na dveh lokacijah.

"Ko sem izvedel, da se piše nadaljevanje, sem vedel, da želim izvedeti, kaj se dogaja naprej. Rabil sem iti naprej, ni šlo drugače."
Martin Valič

Foto: Ignac Bakše

"Bila sem čisto presenečena, ko smo najprej dobili za eno vlogo, potem za drugo, potem pa še za samo predstavo. Nor občutek. Ne samo ker dobiš nagrado, ampak ker je to neko priznanje dela. Ker veš, da je nekdo opazil kvaliteto v nas."
Maja Pinterič

Tudi Feniks je prišel na državno Linhartovo srečanje in tudi Feniks je zmagal, vendar je poleg Matička za najboljšo predstavo prejel še dva: za najboljšo moško vlogo (Klemen Kovačič) in za najboljšo žensko vlogo (Maja Pinterič). Sčasoma nas je prepoznavalo čedalje več ljudi in privlačili smo vedno več novega kadra, ki so iskali izzive.

"Vedel sem, da gre za neko resno ekipo, da gre za velike projekte, in sem bil zelo vesel priložnosti, ker sem vedel da Little Rooster ni ‘kar tako’."
Andraž Žigart

Zgodba Little Roosterja se še vedno piše. Letošnja jesen bo pestra. Čaka nas nastop najnovejše predstave Skiner na 57. Linhartovem srečanju, nastopi v Ljubljani, Celju, na Hrvaškem, poleg vsega tega pa nas čaka še posebno doživetje! Gledališki predstavi Ikarus in Feniks bosta namreč odigrani v posebni obliki ob prazniku treh let od premiere Ikarusa, in sicer v obliki gledališke nadaljevanke.

Potekala bo pod krošnjami Mestnega parka v Krškem, kjer boste lahko od torka do sobote gledali ep o dveh generacijah družine Opeka, od časov pred prvo svetovno vojno, medvojnega časa in vzpona fašizma na primorskem, do druge svetovne vojne in vsega, kar je to prineslo s seboj. Gledališki predstavi Ikarus in Feniks potujeta skozi čas in prostor, saj se dogajanje odvija v večjih, zgodovinsko pomembnih mestih slovenske zgodovine: Gorica, Trst, Ljubljana, Maribor, a kljub temu, da je tematika vojna, zgodba ne govori o bitkah tam zunaj, ampak notranjih bojih. O civilistih, ki so jih preseljevali, da so se lahko igrali vojne igrice, o lačnih družinah, ki so jim kradli hrano, o družinskih sporih, izdajstvih in konec koncev o dveh bratih in o očetu, ki ju je zapustil.

Gledališka nadaljevanka Opeka je odlična priložnost, da si osvežite spomin na družino Opeka. Kdo ve, morda naslednje leto tak čas že sledi tretji del?

"Nič ne obljubljam, pišem pa že."
Rok Sanda