Stopite v stik

Če imate kakšno vprašanje ali predlog, ga lahko delite z nami s pomočjo obrazca na desni. Veseli bomo vsakega sporočila.

Mali Kamen 29 A
8281 Senovo

+386 31 770 500

Mlada ljubiteljska skupina s sanjami po velikih projektih in drznih zgodbah.

Novice

Gledališka predstava Ikarus ponovno na Senovem

admin

Gledališka predstava Ikarus ponovno na Senovem

V soboto, 28. novembra, smo znova nastopili na odru v domu XIV. divizije na Senovem. Predstava je bila del prireditve Za sodobnejšo šolo, kjer so se zbirala sredstva za nakup novih učnih pripomočkov za osnovnošolce. 

Pred začetkom predstave je imel ravnatelj osnovne šole Senovo, Vinko Hostar, kratek govor za gledalce, v katerem je obrazložil in oznanil letos že 22. prireditev Za sodobnejšo šolo. Po ravnateljevem govoru se je rdeča zavesa začela počasi odgrinjati in gledališka predstava Ikarus se je, tokrat že drugič na istem odru, začela odvijati. V dvorani je zavladala tišina in gledalcem se je pred očmi odvila težko pričakovana zgodba o Metodu, ki je sanjal nebo, medtem, ko so drugi sanjali vojno.

Razpoloženje v dvorani se je ves čas spreminjalo. Na začetku je komu tu in tam ušel smeh, nato pa vse do zadnje minute v dvorani ni bilo čutiti niti diha. Tako igralce kot gledalce nas je igra popolnoma prevzela in za uro in pol je bil zunanji svet pozabljen. Vse kar je obstajalo je bila zgodba o vojni.

Ko se je zgodba odvila so se po uri in pol prižgale luči in v dvorani je zavladal bučen aplavz navdušene množice.

Po priklonu se nam je na odru znova pridružil ravnatelj osnovne šole Senovo, ki se nam je zahvalil za odlično, tokrat dobrodelno, odigrano predstavo in v zahvalo vsakemu izmed nas podaril izdelek, ki je nastal izpod rok Senovških osnovnošolcev. Po ravnateljevem govoru je za nekaj minut besedo prevzel tudi sam režiser gledališke predstave Ikarus, Rok Sanda, ki se je prav tako zahvalil, v začetku vsem prisotnim v dvorani, nato pa še ravnatelju šole za tako častno povabilo.

Ravnatelj je vse prisotne v dvorani povabil tudi na pogostitev, kjer smo se ob dobrem kozarcu vina družili z gledalci in prisluhnili njihovim vtisom.

Ena izmed mlajših gledalk, Nikita, je dejala: »Predstava mi je bila zelo všeč. Bila je zanimiva in smešna

Njena mamica, Monika Koprivnjak, je bila prav tako navdušena: »Zanimiva predstava, ker seže v zgodovino in ker lahko človek vidi kaj vse so ljudje doživljali v času vojne. Po drugi strani pa tudi obilo humorja. Vse je bilo zelo resnično odigrano. Včasih sem pri kakšnem prizoru zraven trpela. Najbolj všeč mi je pa bil prizor, ko sta Zora in Metod poletela v Metodovih besedah

Simpatična gospodična, ki je bila popolnoma prevzeta, Katja Rajh, mi je danes svoje vtise kar napisala: »Predstava Ikarus me je navdušila, predvsem zaradi odlične igre nastopajočih. Tudi sama zgodba se me je dotaknila, všeč mi je njena sporočilnost in simbolični konec. Vse pohvale za kreativnost in super odigrano predstavo. ki bi lahko bila za nekaj minutk krajša kar je pa tudi moja edina kritika.«

Včerajšnje predstave so se udeležili tudi člani in zaposleni Mladinskega Centra Krško. Samostojna strokovna sodelavka v Mladinskem Centru Krško, Katarina Ceglar mi je danes prav tako napisala vtise o včerajšnji predstavi: »Ideja za ogled predstave Ikarus je prišla pravzaprav povsem spontano s strani Kaje Grozina, ki v predstavi igra glavni ženski lik, Zoro. Povabila je mlade iz Mladinskega centra Krško, da se udeležimo ponovitve na Senovem, ki je bila hkrati tudi dobrodelne narave (obnova lokalne osnovne šole). Pravih predhodnih pričakovanj nisem imela. Tematika predstave je mladim malce manj blizu, ker sodi Soška fronta v zanje precej oddaljeno zgodovino. Zgodba pa je postregla z jasno predstavo položaja Slovencev v Gorici v tistih časih. Spremljamo mladega izumitelja kako odrašča in izgublja tisto vnemo, žar za napraviti spremembe. Igralska zasedba je oddelala neverjetno delo, saj se s svojimi liki poistovetijo, se vanje vživijo.  Izpilili so tudi jezik, saj gledalec niti za trenutek ne pomisli, da niso iz ob italijanskega mejnega območja. Igralci so zagotovo nosilci te predstave, ki je primerna za vse ciljne skupine. Mlajši bodo spoznali pomemben del slovenske zgodovine, medtem ko se bodo ob ogledu starejši prebivalci spomnili vojnih časov, ko so se borili za Slovenijo.«

V čast nam je bilo igrati na dobrodelni prireditvi in zopet stopati po Senovškem odru. Želimo si še več tako prijetnih nastopov.

Veselimo se že tudi vseh prihajajočih nastopov. Prvi bo 7. decembra v Kulturnem domu Krško, kjer bomo odigrali dopoldansko in večerno predstavo.

Naslednji nastop pa je 11. decembra v Zagorju, kjer bomo odigrali kar dve dopoldanski predstavi za osnovnošolce.

Veseli smo, da Ikarus doživlja tako pogoste polete in upamo še na mnogo njih.

Kaja Grozina

V decembru v gledališče in na večerjo z izbrano družbo!

admin

ikarus predstava kulturni dom krško večerja city

V ponedeljek, 7.12.2015 vam poleg gledališke predstave nudimo tudi možnost večerje v bližnji restavraciji. Skupine nad 10 obiskovalcev (društva, podjetja, sindikati, zaključene skupine) lahko preživite skupaj unikatno izkušnjo: ogled gledališke predstave v Kulturnem domu Krško in večerja v restavraciji City že samo za 15 EUR!

Pripravili smo ponudbo v pregledni PDF obliki, da jo lahko delite s sodelavci, prijatelji, ali pa jo pošljete nadrejenemu, da za vas organizira drugačen zaključek 2015!

Ponudba:
https://drive.google.com/file/d/0B7BESAvK3WP7ZG9sUlZCUHZsbG8/view?usp=drive_web

Več informacij na:
littleroosterproductions@gmail.com
040 708 651

Poletite z nami v 2016!

Pred 100 leti

Rok Sanda

Pred nekaj tedni se je manjša skupina Little Roosterja odpravila  na Goriško, kjer je potekala predstavitev knjige V Brücku taborišču avtorja Vilija Prinčiča. Vili je eden od najbolj odmevnih članov Društva Soška fronta, s katerimi smo skupaj organizirali premiero Ikarusa v Vrtojbi in je o nas napisal že dva članka za Primorski dnevnik (1, 2).

Naslovnica knjige V Brucku taborišču avtorja Vilija Prinčiča

Naslovnica knjige V Brucku taborišču avtorja Vilija Prinčiča

Ko smo se maja letos peljali na Goriško na delovni vikend in se nam je ponudil za vodenje po stari Gorici, smo prvič videli kakšna zakladnica znanja je pravzaprav gospod Vili. Vodil nas je po ulicah tega starega in častitljivega mesta in nam pripovedoval o usodi (zdaj) zamejskih Slovencev. Zares prava hodeča enciklopedija Goriške!

Vili nam je pokazal nekdanjo delavnico Edvarda Rusjana, slovenskega pionirja letenja in enega od navdihov za gledališko igro Ikarus

Vili nam je pokazal nekdanjo delavnico Edvarda Rusjana, slovenskega pionirja letenja in enega od navdihov za gledališko igro Ikarus

V četrtek, 29. oktobra 2015 ob 18. uri je v Kulturnem domu v stari Gorici potekala predstavitev njegove nove knjige, V Brücku taborišču, ki se ukvarja z vprašanjem beguncev, ki so bežali pred prihajajočo vojno. Bil je čas velikih premikov vojska in čas popolne nesigurnosti, ko sta dve veliki državi, Kraljevina Italija in Avstro-Ogrska monarhija, razdrli svoje trhlo zavezništvo in zarisali črto vzdolž reke Soše in odprli novo frontno linijo.

"Kaj pa z ljudmi?" je bilo najbrž vprašanje, ki se je postavilo malo mimogrede ob risanju nove vojne črte, odgovor na katero je bila masovna selitev v begunska taborišča globoko v italijansko in avstrijsko zaledje. Goriške družine, med katerimi so bile predvsem ženske z otroki in boja nesposobni starejši moški, so poslali v Brück na Litvi, v barakarsko begunsko taborišče, ki se je ravno začelo prazniti zaradi prodora na drugi strani Avstro-Ogrske, kamor so se Galicijski civilisti počasi začenjali vračati. Tako so prebivalci Goriške in širšega Posočja prispeli v taborišče v katerem so že od prejšnje prenatrpanosti vladale slabe življenjske razmere - bolezni so bili največja nevarnost, in so pokopale veliko otrok v teh taboriščih.

Pomlad v barakah

Tam zunaj spet sončece sveti,
nad zemljo plove pomlad;
v barake pomlad ne posveti,
obdaja jih zima in mraz.
Kje naše so trate zelene,
kje pesmi veselih je spev?
Le žalostno srce jih čuti
kot daljne sreče odmev.
Samujejo hišice naše
in čakajo nas zaman...
Barake, ve temne barake,
ve kopljete grob nam teman!
— France Ločniškar

Najbolj nas je vse pretresla zgodba, ki jo je Vili delil z nami na predstavitvi, o družini kjer sta obe snahi šli delati na Češko, svojih enajst otrok pa pustili pri tašči v taborišču. V enem tednu je zaradi bolezni, ki so razsajale po taborišču, umrlo deset od teh enajstih otrok. Vilijeva knjiga postreže s kar nekaj takšnimi pretresljivimi informacijami in ko jo človek bere, se večkrat vpraša, kaj smo se naučili v zadnjih sto letih?

Na predstavitvi je imela besedo tudi Petra Svoljšak

Na predstavitvi je imela besedo tudi Petra Svoljšak

Soška fronta je imela milijonske žrtve, vendar tudi civilisti so umirali in trpeli zaradi posledic vojne. Pomanjkanje hrane in dobre zdravstvene oskrbe je v Brucku, samo enem od mnogih taborišč, pokopalo  več kot 750 ljudi, zaradi vojne ujme pa je bilo s svojih domov pregnanih več kot 100.000 ljudi.

O usodi ene takšnih družin, ki jo je vojna vihra razklala, govori tudi naša predstava. V Ikarusu namreč vidimo usodo Zore Monti, ki je bila skupaj s sinom poslana v taborišče, medtem ko je njen mož Cosimo prestopil na nasprotnikovo stran.

Tam kjer so oni zdaj se živi kot pri prašičih. Samo blato. Pa lakota jih daje, ker država nima za jesti.
— Zora Monti, Ikarus

Vojna je večni razdiralec in na nas je, da se naučimo te grozote preprečevati, preden se zgodijo, če pa so že pred vrati, da jim ne pokažemo nevednega obraza.

Vilijeva knjiga je izšla v tržaški založbi ZTT-EST. Če si jo želite, jim pišite na spodnji naslov.

Založništvo tržaškega tiska – ZTT d.o.o.
Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, Italija
T: 0039 040 76 00 954
E: info@ztt-est.it

Vabljeni pa tudi na Ikarusa, ki med drugim govori tudi o usodi beguncev iz Gorice. Vse prihajajoče predstave najdete na našem sporedu dogodkov.

Premiera Ikarusa popoln uspeh!

admin

Minute so tekle, ko se je dvorana KŠTM Vrtojbe polnila z obiskovalci, mi smo pa še nestrpno urejali zadnje detajle. Vedeli smo, da gre zares in da se moramo pred to publiko stoodstotno izkazati. S seboj smo sicer pripeljali nekaj navijačev s katerimi smo nabirali energijo že na poti na goriško, vendar je veliko večino sedežev v dvorani zasedalo domače občinstvo, v katerem so se naši 'uvoženi' razblinili.

Vedeli smo, da nas lahko to občinstvo samo sprejme ali zavrne. Predstava namreč govori o njih. O usodi goričanov med prvo svetovno vojno. O borbi za obstoj pod avstrijsko nadvlado, lakomnostjo italijanskih sosedov in nevarnostjo neizogibnega spopada velikih sil. O Primorcih in njihovem težkem življenju pod fašističnim režimom. O vsem tem govori. O vsem kar je nam, Posavcem, Dolenjcem, Kranjcem, znano skoraj izključno samo iz knjig in pričevanj, in je primorskemu ljudstvu zarezano globoko v dušo.

Poklon temu neuklonljivemu človeku, Primorcu

Ikarus namreč govori o borbi za obstoj v časih, ko se je obstoj zdel nemogoč in o ljudeh, ki so najbrž najbolj zaslužni za to, da danes govorimo slovensko in lahko rečemo, da imamo lastno domovino. Kot avtor predstave, sem upal, da bodo predstavo lokalni ljudje začutili. Da bodo razumeli, da gre za nekakšen poklon temu neuklonljivemu človeku, Primorcu.

Ko se je zavesa odstrla, se vlaka predstave ni dalo več moč ustaviti. Ni dolgo minilo in že smo poželi prvi smeh. In za njim še vzdihljaj presenečenja. Občinstvo je dihalo skupaj s predstavo. Vzelo jo je za svojo. Če smo na domačem terenu navdušili, potem smo tukaj prevzeli. Če smo na Senovem in v Kostanjevici narisali nasmeške, smo tukaj poželi krohote.

Takrat smo pa zares vedeli, da smo v Vrtojbo prišli zmagat

Pa vendar, dokler nismo stopili na oder za priklon, presenečeni nad bučnostjo aplavza, kjer je seveda zaslužno najbolj bučnega prejel Martin Valič z vlogo glavnega lika Metoda Zieglerja, nismo verjeli, da smo jih tako močno navdušili. A ko smo se ravno spogledovali, ali bi se morali še tretjič prikloniti, smo doživeli nepredstavljivo. Ljudje v dvorani so se vstali in nam podelili največjo čast gledaliških desk, stoječe ovacije. Takrat smo pa zares vedeli, da smo v Vrtojbo prišli zmagat.

Občinstvo je z nami dihalo, se smejalo, jokalo, navijalo...zame je bilo res nekaj čudovitega igrati pred tako odzivno publiko.
— Barbra Petarka (Adriana Marino)

Po predstavi smo se podružili še v avli KŠTM Vrtojbe, kjer smo prejemali osebne čestitke, vse od ganjenosti do solza, do salv smeha, ki so še vedno odzvanjale predstavo, ki je sedaj že bila za nami. In tu smo končno imeli priložnost izreči zahvalo tistim, ki so bili najbolj zaslužni za naš uspeh na goriškem.

Društvo Soška fronta, skupnost lokalnih strokovnjakov za zgodovino in zapuščino 1. svetovne vojne, nas je namreč povabila v svoje vrste, da smo lahko premiero uprizorili tam, kjer se zgodba Ikarusa odvija. Brez njihovega zaupanja v naš projekt nikakor ne bi uspeli izpeljati tako uspešne premiere. Gospod Simon Kovačič je s svojim zagonom poskrbel, da se je predstava odvila ravno na prostoru, ki ga je Soška fronta najbolj razdejala, tako da je imela premiera še dodatno sporočilno noto.

Odlično je bilo predstavo izpeljati pred publiko, ki se je lahko poistovetila z njeno vsebino in v celoti dojela vse male podrobnosti. Še boljše pa je bilo od te publike prejeti pozitivne odzive.
— Klemen Štih, vodja tehnične ekipe

Veliko je pripomogel tudi gospod Vili Prinčič, ki nas je že maja, ko smo prišli v Novo Gorico na delovni vikend, peljal naokoli po pomembnih lokacijah Soške fronte. Brez tako močne organizacije, ki nas je bila pripravljena gostiti in nas podpreti pri našem projektu, si ne bi upali na goriško.

Prav tako smo našli veliko podporo v lokalnem prebivalstvu, kjer se je najbolj izkazala Blaža Vegelj, ki je lastnoročno uspela pripeljati kar zajetno število ljudi, in nam je ves čas pri pripravah na premiero tudi velikodušno pomagala.

Že vabijo nazaj na goriško

Predstava je bila pozitivno sprejeta in posledično smo že takoj začeli pogovore za nastope drugje po goriškem. Tako se je odprla opcija za nastop v zamejstvu, v stari Gorici, kamor nas je neuradno že povabil njihov ravnatelj Kulturnega doma, gospod Igor Komel. Prejeli smo tudi nekaj drugih povpraševanj po dosegljivosti. Vsekakor nam je v interesu čim več nastopati, sploh na goriškem, kjer ta predstava zares dobi krila.

Še enkrat hvala vsem, ki ste omogočili, da je Ikarus poletel s takšno energijo. Se vidimo na naslednjem odru v Šentjerneju. V nekaj dneh več informacij.

Rok Sanda

 

Foto: Mateja Gačnik; Little Rooster Productions
Video: Mateja Gačnik, Ria Sanda, Iris Jeler; Little Rooster Productions