Ikarus napolnil dvorano v Postojni

V ponedeljek, 12. decembra zvečer je Ikarus prispel v Postojno, v domači kraj glavnega igralca Martina Valiča. Na predstavo, ki jo je ob zaključku leti organizirala občina Postojna, je prišla - vsaj tako je bilo videti - cela Postojna, saj so bili vsi sedeži polni.

Po uvodnem nagovoru župana občine Postojna, Igorja Marentiča so se zavese razgrnile in predstava je stekla. Dvorana je dihala z dogajanjem na odru, se odzivala na smešne trenutke, čutiti je bilo pa tudi strah, žalost in vsa ostala čustva, ki jih Ikarus pusti v slehernem obiskovalcu.

Predstava je tokrat že drugič gostovala v Postojni. Prvič smo z njo igrali na istem odru septembra na 55. Linhartovih dnevih, kjer smo prejeli Matička za najboljšo predstavo. Žal pa je bil takrat nastop v petek dopoldne, kar je pomenilo, da veliko Postonjčanov ni uspelo videti predstave. To je bil najbrž tudi razlog, da so nas povabili še enkrat nastopiti. Pa seveda lokalni glavni igralec je tudi pomagal ;)

Fotografije z dogodka si lahko ogledate v galeriji.

Nov projekt na obzorju

View fullsize

Po uspešno izvedeni avdiciji smo pričeli z bralnimi vajami za nov gledališki projekt Feniks. Nekaj vohunskih fotografij smo uspeli prikrasti iz tajne lokacije, kjer trenutno potekajo vaje. Kmalu kaj več ;)

Ikarus gostoval v Srbiji na 9. Repassage festivalu

V petek se je Ikarusova ekipa odpravila na dolgo pot do mesta Ub v Srbiji, kjer že deveto leto prirejajo Repassage festival. Nanj vabijo predstave iz bivših republik nekdanje Jugoslavije, ki so v tekočem letu v svojih državah izkazale posebne dosežke, tako da smo si povabilo vzeli v čast.

Kljub temu, da smo bili soočeni z jezikovno pregrado, smo začutili utrip občinstva in publiko s svojim nastopom prepričali. Po predstavi je bila organizirana okrogla miza v gledališki kavarni, kjer so imeli igralci in režiser pogovor z enim od žirantov festivala, Robertom Raponjo, prodekanom na Osiješki umetnostni akademiji:

V predstavi slišimo mešanico jezikov -  italijanskega, nemškega, in slovenskih narečij, najbolj zanimivo je pa tudi, da je identiteta likov določena glede na jezik. Predstava se na zanimiv način ukvarja z vprašanjem identitete, z našim prostorom obstoja - kdo smo, kaj smo... Identificiramo se preko političnih, socialnih in družbenih vzgibov, ki se pojavljajo in prodirajo skozi zgodovino prostore naše bivše Jugoslavije. Zelo mi je zanimivo, da se tako mlada in močna gledališka skupina ukvarja s takšnimi problemi, hkrati pa ostaja zvesta tisti teatru v osrednjem motivu, želji po letu, ki nosi v sebi nekakšno naivnost."
Robert Raponja

Na koncu so Sandiju Lopatcu podelili še posebno priznanje po izboru publike za najboljšega igralca predstave. Iskrene čestitke Sandiju!

Več o samem dogodku si lahko preberete na spletni strani kolubarske.rs (v srbščini), na spodnji povezavi pa najdete fotografije z gostovanja.

Ikarus, najboljša predstava 55. Linhartovega srečanja!

Matiček, obe plaketi in obvezen kozarček rdečega

Glavni junak predstave Ikarus o svojem letečem stvoru enkrat prizna: "Če bo ta stvar letela kak kilometer, dva, bom vesel... Kakšna Amerika!"

Tudi mi si nismo mislili, da bomo dosegli takšen uspeh. Pa vendar smo tukaj. Ikarus je prejel Matička za najboljšo predstavo 55. Linhartovega srečanja, tekst avtorja Roka Sande pa še posebno priznanje žirije za avtorsko dramsko besedilo.

Hvala vsem za podporo, za zaupanje in za vse aplavze!

"Ikarus bo letu!"

Več fotografij v galeriji...