Intervju z glavno igralko kratkega filma Dora

Nika Devetak je 19-letna Grosupeljčanka. Je študentka prvega letnika pravne fakultete v Ljubljani, poleg tega pa tudi navdušenka nad dramsko igro in glavna igralka v lani posnetem kratkem filmu Dora.

Kaj je glavna ideja kratkega filma Dora?
Mislim, da je glavna ideja zgodbe, da ni nič narobe, če se še iščemo in raziskujemo svojo osebnost, pri tem pa poskusimo tudi kakšno stvar, ki jo drugi ne odobravajo. Potrebno je, da ravnamo v skladu s svojimi občutki in smo pri tem iskreni, do drugih in do sebe. To je storila tudi Katja. Zbrala je pogum, se podala v razmerje z deset let starejšo punco, svojo usmerjenost pa je poskušala pokazati tudi navzven.

Kakšen pa je tvoj pogled na homoseksualnost?
Ljubezen je močna življenjska sila, ki zaznamuje naša življenja. V zvezo vstopimo, ko sami tako začutimo, pri tem pa se moramo znati poslušati in zanemariti opazke naše okolice. Pred kratkim me je obogatila izkušnja z dvema homoseksualcema. Z njima sem imela ločen stik, z vsakim na svojem delovnem področju, na katerem sta zelo uspešna. Ko sem izvedela, da sta par, me je ta novica prav osrečila. Perfect fit! Prav občudujem njun odnos. Srčnost, iskrenost, pa še čut za umetnost imata! :) V njuni družbi se prijetno počutim. S svojo spolno opredelitvijo nikakor ne skušata vplivati na druge. Mislim, da je njun odnos vreden spoštovanja.

Drugi krog avdicije v Šentjerneju.

Kako si prišla do vloge?
Mislim, da je bila nedelja zvečer. Sedela sem za računalnikom, prebirala objave na Facebooku in med njimi opazila tudi avdicijo za kratki film. V glavi sem si že takoj ob prijavi rekla, naj ne pričakujem ničesar oziroma naj pričakujem to, da me ne bodo izbrali. Ljudje, ki so vodili avdicijo so bili čisto neznani in nisem vedela kaj sploh pričakovati. Dobila sem scenarij, si ga šla na ulico prebrat potem pa stopila na oder. Spomnim se, da ko sem stala tam in govorila svoje besedilo, nisem razmišljala o tem kako govorim, ampak sem samo govorila. Začutila sem del tega, kar sem govorila. Ko sem izvedela, da grem v drugi krog sem bila ravno v fitnesu, nakupovanje z mami pa mi je polepšala novica, da sem dobila glavno vlogo. 

Zakaj misliš, da je režiser izbral ravno tebe?
Zavedam se, da nisem konvencionalno dekle, da sem malo posebna oseba. Včasih to izražam s svojimi oblačili, včasih s svojim razmišljanjem. Mogoče je tudi to vplivalo na to, da sem bila izbrana.

V lanskem letu si zaigrala v kratkem filmu Traces of Life v stranski vlogi, v Dori pa te bomo prvič videli v glavni. Kako si se spoprijela s tem izzivom?
Že prej sem si nekako zadala cilj, da bom med poletjem zaigrala v filmu in to se je res zgodilo.  Glavna vloga se mi zdi kot neka prelomnica. Je večji izziv, saj moraš skozi celotno snemanje ohranjati razpoloženje.

Priprave na prvi snemalni dan.

Sta si s Katjo podobni?
Definitivno v tem, da se obe še vedno iščeva.

Kdo je po tvoje največji nasprotnik glavnega lika?
Katjin nasprotnik je duhovnik Krištof. Soli ji pamet, njej in njenemu očetu vsiljuje mnenje in misli, da bo zaradi svojega družbenega položaja dosegel željeni cilj. Njega definitivno ne mara.

Najljubša anekdota s snemanja.
Prva stvar, ki mi pade na pamet, je hkrati moja največja igralska preizkušnja. V nekem prizoru sem morala biti iskreno emocionalna in se resnično zjokat. Razmišljala sem o svojem življenju in iskala nekaj čustveno primerljivega s prizorom. Med samim snemanjem je šlo snemalcu zvoka Sandiju na jok in to mi je res ostalo v spominu. Nikoli pa ne bom pozabila tudi gostoljubnosti ljudi, ki so nam odstopili svoj dom za snemanje. Svoje življenjsko okolje so prilagodili našemu snemanju, kar se mi zdi neverjetno.

Za kamerami.

Popularen filmski rek pravi, da gre med snemanjem narobe vse, kar gre lahko narobe. Kje pa ste vi imeli srečo?
Mislim da to, da nam je uspelo dobiti bistvo. Splet okoliščin doprinese svoje, ampak mislim, da nam je uspelo posneti film s katerim bomo na koncu zadovoljni. To je zame sreča. Pa sreča je tudi to, da nam je uspelo posneti zadnji prizor pred prvim snegom. :)

S kom v ekipi si se najbolj ujela?
Mislim, da je bila to najboljša ekipa. Z vsakim imaš nek stik, najbolj pa mi bodo v spominu ostali Slavc, Sandi in Dare. Skozi celotno snemanje so skrbeli za smeh in to mi je bilo res zelo všeč.

Kako bi opisala svoj odnos s Tiso oziroma Doro?
Doma imam dva psa, zato mi delo z njo ni predstavljalo nobenih težav in mislim, da sva se odlično ujeli. Tisa je prisrčna psička, lepo vzgojena in res se ji vidi, da ima dobre lastnike.

Za in pred kamerami je včasih prava gneča.

Načrti za prihodnost?
Trenutno je moja prioriteta študij, vsekakor pa se želim zraven ukvarjati tudi z dramsko igro.

Še kakšna zaključna misel?
Vloga mi je prinesla nove izkušnje, za kar sem zelo hvaležna. Vesela sem, da sem kreativno in delavno zapolnila del lanskega poletja.  Spoznala sem veliko novih ljudi in se z njimi tudi lepo imela. Mislim, da bo film takšen kot mora biti in res se že veselim, da ga vidim.

Kratki film Dora prihaja na platno v juniju, napovednik pa si lahko ogledate kar sedaj.

Gastarbeiter: naša prva produkcija

Pred približno dvemi leti se je začelo. Scenarij za kratki film Gastarbeiter je bil napisan. Treba je bilo le še najti ekipo, ki bo vse skupaj posnela. Prvi koraki so bili zanimivi, skoraj 'garažni'. Ekipa se je sestavljala kar sama. Seveda ni bilo enostavno, saj smo se vsi prvič lotevali nečesa takšnega. Vendar ravno zato, ker smo bili neizkušeni, skoraj naivni, smo se vsega skupaj lotili še s toliko večjo vnemo.

Od iskanja samih lokacij za ta nenavaden film, do scenografije, ki je skušala iz posavskih kotičkov ustvariti iluzijo industrijske cone sredi Nemčije, vse smo izvajali z odnosom profesionalcev, a s financami amaterjev. Projekt je bil večji od nas, zato smo morali zrasti, da smo mu bili kos. Kar je bila še pred nekaj tedni peščica skorajšnjih neznancev, je bila zdaj utečena ekipa, ki je dihala samo še za eno stvar - ta film bomo posneli, pa četudi na račun zdrave pameti.

Cel julij so potekali snemalni dnevi. Sedem jih je bilo, včasih tudi po tri dni zaporedno. Rekord v številu budnih ur je podrl snemalec Ignac Bakše, takoj za njim je pa bil glavni igralec Sandi Lopatec.

Po mnogo prekratki postprodukciji smo organizirali predavajanje. Kratki film je uzrl luč dneva in vsi smo trepetali, kako ga bodo sprejeli.

Kratki film, ogled prost

Množica, ki je prišla na projekcijo, nas je vse navdala s pozitivno energijo. Bučen aplavz in pozitivne kritike so nas napolnile s svežimi zagoni in vedeli smo, da mora Little Rooster nadaljevati svojo pot.

Krstna projekcija na Senovem, pogovor po predvajanju

Že med samim snemanjem se je porodila zamisel, da bi filmsko zgodbo razširili še na gledališko predstavo. Režiser se je znova lotil pisanja in zgodbo razširil, da razkrije ozadje dogodkov, ki so bili v kratkem filmu prikriti.

Tako je nastala še gledališka predstava Gastarbeiter. Od sredine avgusta (ko je še potekala postprodukcija filma) do začetka novembra so potekale vaje in 8. novembra nam je uspelo Gastarbeiterja postaviti še na odrske deske.

Z obema projektoma, tako s kratkim filmom kot z gledališko predstavo smo gostovali po Sloveniji. Kamorkoli smo prišli, so nas pozdravili in nam čestitali za pogumno zgodbo. Danes, v času rastoče begunske problematike bi lahko celo rekli, da je napovedovala dogodke, ki so sledili.

“Predstava Gastarbeiter je zaradi svoje aktualnosti, avtorskega pristopa in sodobnega gledališkega izraza nekaj kar zelo redko vidimo na odrih odraslih ljubiteljskih skupin in zato si želim, da boste imeli še veliko ponovitev. Upam, da boste še naprej delali projekte, ki nimajo namena gledalcev le zabavati in jim omogočati, da pozabljajo na vsakdan ampak takšne, ki treznijo in opominjajo.”

— Ana Ruter

S projektom smo si prislužili tudi dve nagradi. Goran Miljanovič je prejel regionalno nagrado Linhartovega srečanja za najboljšo stransko moško vlogo za lik Zlatana, režiser in avtor Rok Sanda pa priznanje Zveze kulturnih društev Krško za dosežek leta. Prav tako pa se je film predvajal na Festivalu slovenskega filma.

Vsekakor je bil Gastarbeiter - dvojni projekt - uspešnica za novo nastalo organizacijo, saj smo prvič stopili tako na platna kot na deske. Z obema prvencema smo se veliko naučili, kar smo tudi pokazali z naslednjo predstavo Ikarus, čez dober mesec dni, 17. maja 2016, bomo pa pokazali tudi z  novim kratkim filmom Dora.

Spremljajte nas!

Dora - napovednik je zunaj!

Kratki film Dora, ki smo ga snemali lansko poletje, prihaja na platno 17. maja. Ne zamudite premiere.

Ikarus v Brežicah

V četrtek, 31. marca 2016, smo na oder Doma kulture Brežice stopili kar dvakrat: dopoldan za dijake gimnazije Brežice, popoldan pa še za vse ostale. S tem smo zaključili sezono poletov v domačem Posavju.

Kolaž slik iz obeh predstav.

V ekipi je kar nekaj bivših in trenutnih dijakov gimnazije Brežice, ki so se po daljšem ali krajšem času zopet srečali s svojimi profesorji.

“Učiteljski poklic je resnično veliko poslanstvo. Ko si mlad in začetnik na svojem delovnem mestu niti ne slutiš kako veličastno se je srečati s svojimi bivšimi dijaki in jih videti v tako imenitni predstavi, kot je včeraj bila vaša. Celotna ekipa je zasijala v svoji vlogi, s svojo iskrenostjo in “brez dlake na jeziku” ste prikazali vso krutost manipulacij in laži, ki jo doživlja ljudstvo, predvsem mladi. Res je, tako kot pravi zgodba, tudi če ti kdaj pa kdaj zlomijo krila, važno je leteti.”

— Nada Mandić, profesorica kemije gimnazije Brežice

Dopoldansko predstavo pa nam je polepšal tudi obisk RTV-ja. O naši predstavi so pripravili krajši prispevek, ogledate pa si ga lahko na spodnji povezavi.