Stopite v stik

Če imate kakšno vprašanje ali predlog, ga lahko delite z nami s pomočjo obrazca na desni. Veseli bomo vsakega sporočila.

Mali Kamen 29 A
8281 Senovo

+386 31 770 500

Mlada ljubiteljska skupina s sanjami po velikih projektih in drznih zgodbah.

Novice

Filtering by Tag: film

Pogovor s Saro Horžen, kratki film Dora

Jasmina Rački

Sara Horžen. Avtorica radijskih oddaj na Radiu Študent, producentka, dramatičarka, igralka v filmu in gledališču. Kot se spodobi za žensko njenega kova, stalno v procesu izobraževanja in ustvarjanja. V filmu Dora igra stransko vlogo Alje.

Kdaj se je začela tvoja igralska pot?

Igra me zanima odkar pomnim. Že za prababico sem kot mala punčka prirejala nastope za zaveso, ki je ločevala domačo kuhinjo in jedilnico. Celo osnovno in srednjo šolo sem obiskovala dramski krožek. Spomnim se, da sem cel čas govorila, da si želim biti igralka.

Torej se z igralstvom ukvarjaš že od otroštva?

Bili so odvodi vmes, ko so prevladale druge obveznosti, delo, študij. Ko je prišel čas vpisov na fakultete nekako nisem zbrala poguma, da bi se prijavila na sprejemne izpite na AGRFT-ju. Mogoče mi je takrat manjkalo samozavesti in tako sem pristala na politologiji, (ker sem nekaj pač morala vpisati). Tekom celotnega študija sem razmišljala o AGRFT-ju ali kakšni drugi igralski šoli, mogoče v tujini, ampak to je vse nekako odzvanjalo v ozadju.

Kako si se potem zopet znašla nazaj na svoji poti?

Pri 27-tih sem dobila priložnost nastopati kot stand-up komedijantka, česar sem se lotila in bila kar uspešna, vendar sem naposled ugotovila, da na ta način le iščem stik z odrom. Sledil je Radio Študent in začel se mi je odpirati nov svet. 

Torej je delo na Radio Študentu vplivalo na razvoj tvoje umetniške plati?

Ja, na Radiu Študent sem dobila priložnost raziskovati in razvijati svoje talente. To je prostor, kjer lahko poskusiš marsikaj brez občutka slabe vesti. V tistem obdobju sem tudi spoznala določene ljudi, preko katerih sem izvedela za Igralski studio bratov Vajevec.

Kjer si lahko dodatno razvijala svoje igralske talente? Lahko kaj več poveš o Studiu Bratov Vajevec?

V vseh teh letih sem svoj igralski aparat razvijala na mnogoterih delavnicah igre, giba, glasu, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Nekako pa sem se najbolj našla v pristopih, ki stremijo k čim bolj naravni in iskreni igri. Hodila sem k Viktorju Ljubutinu, ki dela po sistemu Stanislavskega. Sem redna članica Igralskega studia bratov Vajevec, kjer delamo po metodi Leeja Strasberga. Ta pristop omogoča, da s pomočjo čutnega spomina in določenih vaj raziskujemo značaje z namenom, da so čimbolj verodostojni in verjetni. Če si v svojem liku pristen, potem lahko ljudje verjamejo, da ta lik živi v resničnem življenju

In tudi na posnetku se opazi tvoja sproščenost. Kako ti je bilo igrati homoseksualni lik?

Nisem se trudila z nekimi stereotipnimi gestami kazati navzven Aljino istospolno usmerjenost. Zame je bilo to povsem enostavno – namesto v fanta sem se zaljubila v žensko. Lik Alje zame predstavlja zagnano žensko, borko za pravice, hkrati je pa zaljubljena. O njeni lezbičnosti nisem razmišljala na način, da bi to posebej izpostavljala navzven. Zame je to nekaj najbolj popolnoma naravnega in nikoli nisem skozi priprave na vlogo pomislila, da bi se zatekala h kakšnim stereotipom. Super mi je, da sem se imela priložnost vživeti v ta lik, ker se mi zdi problematika, ki jo film obravnava, a pomembna v sodobni družbi. Super mi je, da sem del tega in da lahko na tak način opozorimo na nekaj kar je totalen absurd.

Dora je odgovor na zadnji referendum, konkretneje na tiste, ki so molčali. Zakaj meniš, da je bila tako slaba odzivnost na volitvah?

Ljudje so apatični, tako kot na vsakem področju. V tem trenutku se tudi sama počutim, nemočno in verjetno se tako tudi večina ljudi počuti. Problem je pomanjkanje empatije. Ljudje se zavedajo, da problem obstaja, niso pa dovolj empatični, da bi svojo rit zganili s kavča in šli vsaj obkrožiti. Na koncu se vsak briga zase…

 

Kako ti je bilo pa na samem snemanju kratkega filma Dora?

Ekipa je super in na snemanju sem se počutila zelo dobro. Kljub temu, da smo bili omejeni s časom, so bili fantje mirni in skulirani. Meni je bilo zato zelo prijetno. Celotna ekipa je bila zelo fajn in mi je bilo v veselje sodelovati z njimi.

Kakšne so bile priprave na tvoj lik?

Dobili smo se z Rokom (režiserjem) in Niko (glavno igralko) ter vadili, s soigralko Niko pa še tudi z najinim mentorjem iz studia Bratov Vajevec, kjer sva se veliko pomenili o najinih vlogah. Uporabili sva tehniko, kjer si narediš substitut. To pomeni, da si za nasprotje predstavljaš nekoga drugega, kar nama je z Niko pomagalo, da sva si ustvarili medsebojno privlačnost. Hkrati pa pomeni, da sva si morali zaupati in biti profesionalni. Tako je bilo vse lažje narediti in je igra izgledala bolj pristno in verodostojno. Sicer pa sem za svoj lik uporabila še nekatere druge tehnike, da sem lahko izpostavila srčnost, a hkrati odločnost Alje.

Kakšne občutke si imela na avdiciji?

Na sami avdiciji sem imela dober občutek. Že zaradi same ekipe sem se počutila zelo sproščeno, zadovoljna sem bila s svojim nastopom. Občutek sem imela, da se je že na avdiciji začutila neka vzajemna kemija, sinergija med nami. S soigralko Niko se poznava že od prej, zato nama je bilo še toliko bolj zabavno, ko sva bili obe izbrani za igranje v filmu.

Saro boste lahko videli že 3. junija 2016 ob 20.15, v Mencingerjevi hiši v Krškem, kjer se bo premierno zavrtel kratki film Dora.

Gastarbeiter: naša prva produkcija

Rok Sanda

Pred približno dvemi leti se je začelo. Scenarij za kratki film Gastarbeiter je bil napisan. Treba je bilo le še najti ekipo, ki bo vse skupaj posnela. Prvi koraki so bili zanimivi, skoraj 'garažni'. Ekipa se je sestavljala kar sama. Seveda ni bilo enostavno, saj smo se vsi prvič lotevali nečesa takšnega. Vendar ravno zato, ker smo bili neizkušeni, skoraj naivni, smo se vsega skupaj lotili še s toliko večjo vnemo.

Od iskanja samih lokacij za ta nenavaden film, do scenografije, ki je skušala iz posavskih kotičkov ustvariti iluzijo industrijske cone sredi Nemčije, vse smo izvajali z odnosom profesionalcev, a s financami amaterjev. Projekt je bil večji od nas, zato smo morali zrasti, da smo mu bili kos. Kar je bila še pred nekaj tedni peščica skorajšnjih neznancev, je bila zdaj utečena ekipa, ki je dihala samo še za eno stvar - ta film bomo posneli, pa četudi na račun zdrave pameti.

Cel julij so potekali snemalni dnevi. Sedem jih je bilo, včasih tudi po tri dni zaporedno. Rekord v številu budnih ur je podrl snemalec Ignac Bakše, takoj za njim je pa bil glavni igralec Sandi Lopatec.

Po mnogo prekratki postprodukciji smo organizirali predavajanje. Kratki film je uzrl luč dneva in vsi smo trepetali, kako ga bodo sprejeli.

Kratki film, ogled prost

Množica, ki je prišla na projekcijo, nas je vse navdala s pozitivno energijo. Bučen aplavz in pozitivne kritike so nas napolnile s svežimi zagoni in vedeli smo, da mora Little Rooster nadaljevati svojo pot.

Krstna projekcija na Senovem, pogovor po predvajanju

Že med samim snemanjem se je porodila zamisel, da bi filmsko zgodbo razširili še na gledališko predstavo. Režiser se je znova lotil pisanja in zgodbo razširil, da razkrije ozadje dogodkov, ki so bili v kratkem filmu prikriti.

Tako je nastala še gledališka predstava Gastarbeiter. Od sredine avgusta (ko je še potekala postprodukcija filma) do začetka novembra so potekale vaje in 8. novembra nam je uspelo Gastarbeiterja postaviti še na odrske deske.

Z obema projektoma, tako s kratkim filmom kot z gledališko predstavo smo gostovali po Sloveniji. Kamorkoli smo prišli, so nas pozdravili in nam čestitali za pogumno zgodbo. Danes, v času rastoče begunske problematike bi lahko celo rekli, da je napovedovala dogodke, ki so sledili.

Predstava Gastarbeiter je zaradi svoje aktualnosti, avtorskega pristopa in sodobnega gledališkega izraza nekaj kar zelo redko vidimo na odrih odraslih ljubiteljskih skupin in zato si želim, da boste imeli še veliko ponovitev. Upam, da boste še naprej delali projekte, ki nimajo namena gledalcev le zabavati in jim omogočati, da pozabljajo na vsakdan ampak takšne, ki treznijo in opominjajo.
— Ana Ruter

S projektom smo si prislužili tudi dve nagradi. Goran Miljanovič je prejel regionalno nagrado Linhartovega srečanja za najboljšo stransko moško vlogo za lik Zlatana, režiser in avtor Rok Sanda pa priznanje Zveze kulturnih društev Krško za dosežek leta. Prav tako pa se je film predvajal na Festivalu slovenskega filma.

Vsekakor je bil Gastarbeiter - dvojni projekt - uspešnica za novo nastalo organizacijo, saj smo prvič stopili tako na platna kot na deske. Z obema prvencema smo se veliko naučili, kar smo tudi pokazali z naslednjo predstavo Ikarus, čez dober mesec dni, 17. maja 2016, bomo pa pokazali tudi z  novim kratkim filmom Dora.

Spremljajte nas!

Little Rooster na FSFju

admin

Ob polnoletnosti Festivala slovenskega filma se je na njem pojavil tudi naš film Gastarbeiter, ki se je predvajal v ekskluzivnem programu AKTV. Veseli smo, da smo s svojim prvim projektom že uspeli priti na ta del programa in upamo na še večje uspehe v naslednjih letih.

Del ekipe se je udeležil ogleda filmskih produkcij, kjer smo bili tudi zelo ponosni na naše domače ustvarjalce DZMP, ki imajo kar pet filmov v tekmovalnem programu.

Naš film se je vrtel ravno na leto, ko se je FSF poklonil z nagrado za življenjsko delo producentki Dunji Klemenc, ki jo ogromno prispevala k slovenski filmski produkciji (npr. Na "nikogaršnji zemlji" - tujejezični oskar). Čestitamo!

Izkušnje in znanje producentske hiše kot je Studio Maj bi zagotovo veliko pripomogle ustvarjalcem, ki so šele na začetku svoje poti.

 

Rok Sanda