O tihi bolečini
Rok Sanda
V naši družbi je še vedno močan stereotip moškega, ki ne trpi. Naučeni smo, da moški ne sme kazati čustev. Moški prenaša bolečino v tišini, moški joče na samem. Moški pravzaprav sploh ne joče. Prav je, da se spomnimo na moške, pa čeprav na dan z nenavadnim imenom. O štirideset mučenikih, ki je bilo pripravljenih umreti za svoja prepričanja lahko preberete tukaj.
Tudi Metod iz predstave Ikarus je trpel. Videl je grozote prve svetovne vojne, enega največjih pokolov v zgodovini človeštva. Ti prizori, ki jih je potem tlačil vase, zatiral spomine, ki so ga razžirali od znotraj, so ga spremenili iz veseljaka v nekaj drugega.
Po prvi svetovni vojni se je prvič začelo govoriti o psiholoških učinkih travmatičnih izkušenj kot je vojno stanje. Posttravmatska stresna motnja (PTSD) je uničila celo generacijo moških. Jim odvzela mladost, jim razžrla notranjost in jih naredila tope za bolečino. Pomislite... A bi brez prve svetovne vojne sploh prišlo do druge?
Ne pozabimo na bolečine, ki jih preživljajo ljudje vsak dan, pa naj bodo moški ali ženske, Slovenci ali Sirci. Bodimo ljudje. In nikoli ne molčimo, ko sočlovek trpi.
Gledališka predstava Ikarus postavi na ogled vse srečne in žalostne trenutke v življenju Metoda, sanjača, izumitelja, vojaka. Pridite si ogledati njegovo borbo:
Kulturni dom Gorica, Italija; ponedeljek, 21. marec 2016 ob 20.30
Dom kulture Brežice; četrtek, 31. marec 2016 ob 19.30