Feniks smo premierno odigrali na velikem odru Kulturnega doma Krško 20.4.2017.

Navdušeni in veseli smo, da je za nami tako velik dogodek. V dvorani Kulturnega doma se je napetost stopnjevala že od začetka, kot se za vojno dramo tudi spodobi.

Ekipa se je pred svojim prvim nastopom temeljito poglobila v raziskovanje druge svetovne vojne. Obiskali smo Bazo 20 v Kočevskem Rogu, kjer smo o nastanku upora in razlogih za kolaboracijo na naših tleh izvedeli več iz prve roke.
Igralska zasedba pa se je poleg zgodovinskih ukvarjala tudi s številnimi drugimi izzivi. Z zgodbo smo se premikali iz Primorske na Štajersko, v Kočevje in na druga območja Slovenije zato so se nekateri igralci učili več različnih narečij.

Večer smo zaključili s pogostitvijo in z druženjem z našimi gledalci. Več v galeriji.

glasba: Dora, Feniks

Andrej Černelč je veteran rock scene Bistrice ob Sotli, ki zase pravi, da je bil kantavtor, še preden se je tega zavedal. Kot glasbenik  je z Little Roosterjem prvič sodeloval pri kratkem filmu Dora. Letos se pripravlja na izdajo svojega albuma Vzorci,  trenutno pa se ogreva pred premiero naslednjega Petelinovega projekta: predstave Feniks.

Kako si se odločil, da postaneš kantavtor?
Svoje komade v slovenščini sem pisal, še preden sem se pridružil bandom. Ko sem tri leta nazaj prvič nastopil v tej vlogi, sem imel že kar precej materiala, ampak ob prihodu na oder sem imel tremo kot otrok. Kantavtorstvo je zelo intenzivno, ker si s publiko sam, brez podpore ostalih članov, ki bi te varovala pred tem, da bi vse skupaj postalo preveč osebno. Manj ljudi kot je, večjo tremo imaš.

Prvič si z Little Roosterjem sodeloval pri filmu, trenutno pa zaključuješ glasbo za predstavo Feniks. Kakšna je razlika med ustvarjanjem glasbe za ta dva medija?
Pri filmu je veliko bolj nujno, da glasbo do sekunde natančno prilagodiš dogajanju. Rok je bil z mojim delom zadovoljen šele, ko sem razdelal komade tako, da sem z zvokom podprl določene besede in konkretne situacije v filmu. Priprava glasbe za gledališko predstavo pa je drugačna, ker je dinamika prizora nekoliko bolj nepredvidljiva. Vse skupaj poteka v živo in zahteva več usklajevanja z ostalimi člani kreativne ekipe.  Zato sem naredil več komadov, ki sem jih postopoma vključil, da sem z njimi naslikal vzdušje.

Pri obeh projektih pa tvoja glasba spremlja pripovedovanje zgodbe. Si se česa lotil na podoben način?
Že pri Dori sem ugotovil, da lahko izhajam iz tega, da sem kantavtor. Vzel sem v roke scenarij in poiskal tiste ideje, ki so me najbolj inspirirale in tako našel motiv za komad, ki je bil izhodišče za celoto. Po tej metodi sem delal tudi pri Feniksu. Vprašanja, ki jih zgodba odpira, težijo tudi mene in so vedno znova aktualna. Na katero stran se postaviti?  Kaj storit če se zgodi najhujše? Kaj so naše vrednote?

Kaj je tema naslovnega komada?
Naslovni komad govori o brezizhodnosti, ko si postavljen samo pred dve slabi možnosti in dobre, tretje poti ni. Dokler nisi zares v tej situaciji, je lahko reči: »Ne sprejemam vaše igre, v ozadju vaših idej je samo sla po moči in ne bom kmet na vaši šahovnici.« Ko pa gre za življenje in smrt, se je težko odpovedati svojemu samoohranitvenemu nagonu. Ali boš ubijal, ali pa boš ubit.

Si v glasbi uporabil motiv mitološkega Feniksa?
Osnovni motiv sta bila gorenje in izgorevanje, ki sem ju uporabil za skoraj vse zvočne efekte, od pritajenega prasketanja do električnih šokov. Ogenj sem  v tem kontekstu videl kot simbol vojne, uničenja in ne kot neko kreativno silo. Feniksov preporod še čakamo, se mi pa zdi, da postajamo čedalje bolj zreli zanj, pa če si to priznamo ali ne.

Tekom zgodbe v Feniksu dostikrat naletimo na situacijo, ko besede in dejanja izražajo nekaj drugega kot čustva v ozadju. Kaj si z glasbo naredil v teh trenutkih?
Rok mi je za začetek poslal nekaj izhodiščnih vzdušij, med katerimi je bilo tudi recimo navidezno zmagoslavje. Velik izziv se mi je zdel, kako takšno večplastno čustvo prenesti v glasbeni jezik. Začel sem s komadom, ki je bil precej svetel in poskočen, a sem vedel, da to na odru ne bo delovalo. Dolgo sem se mučil s tem, mu dodajal melanholično vzdušje in potem končno vendarle v desetminutnem posnetku najdel pol minute tistega kar sem iskal – rdečo nit te večplastnosti.

Si v glasbi na kakšen način označil čas druge svetovne vojne?
Preposlušal sem dosti glasbe iz tistega obdobja, vendar sem se odločil, da so za zvočno podobo predstave najpomembnejša občutja, ki jih glasba izzove, manj pa konkretna zvočna podoba. Morda pa subtilni poslušalec zazna tudi vpliv vojaških pesmi …

Zakaj si se odločil za sodelovanje pri predstavi Feniks?
Hotel sem videti, kako se postavlja gledališka predstava, samo besedilo pa mi je že na začetku dalo zelo jasne okvire in smer, v katero projekt gre.  Kasneje me je sporočilo, ki ga ima ta predstava, navdihnilo še za nove komade.

Sklepna misel?
Mislim, da gre za projekt na zelo visokem nivoju, kakršnega v našem okolju še ni bilo, in upam, da bo Little Roosterju kmalu uspel naskok na svoje lastno gledališče in da bo imel veliko piščancev. 

Kako bo zvenel Feniks? Andreju smo prisluškovali med vajami v Šentjerneju.

Video napovednik za Feniksa, pa si lahko ogledate s klikom na gumb.

Oglejte si tudi Andrejev video za komad Zavetje, ki je nastal po navdihu scenarija Feniks in govori o iskanju varnosti sredi vojne.

Z Andrejem se je pogovarjala Meta.