Tag: gledališče

  • Novinarska konferenca: Premiera gledališke predstave Ograja

    Novinarska konferenca: Premiera gledališke predstave Ograja

    Na novinarski konferenci sta bila prisotna avtor besedila in režiser gledališke predstave Rok Sanda ter Žiga Kump, koordinator in organizator kulturnih programov v Kulturnega doma Krško.

    Rok Sanda o nastajanju projekta ter o vsebini gledališke predstave OGRAJA

    Projekt se je rodil že v času epidemije. V tistem času smo se srečevali s težavami zaradi zaprtja in posledično z ohranitvijo igralcev, saj so se igralcem v tem daljšem obdobju pripetili različni življenjski dogodki, ki so vplivali na njihovo zmožnost sodelovanja v gledališki predstavi. V tej frustraciji je avtor Rok Sanda v štirih dneh napisal novo gledališko predstavo. To je izviralo je iz želje, da na oder lahko postavi predstavo za število igralcev, ki so še vedno sodelovali pri projektu, in tako je nastala gledališka predstava Ograja.

    Sedaj ko predstava končno prihaja na oder, društvo Mali Petelin premiero doživlja kot novo rojstvo ljubiteljskega gledališča. Kljub temu da so gledališča v času epidemije vzdrževala entuziazem in kljub porajajočim se preprekam vztrajala pri ustvarjanju, se niso mogla izogniti soočanju z izzivi, ki še vedno trajajo. Zato vabimo vsa ljubiteljska gledališča iz Posavja in okolice, da se nam pridružijo in skupaj proslavimo, da gledališče prihaja nazaj na odre.

    Pri društvu Mali Petelin smo vedno skušali biti regionalni ali pa celo državni. Zato vabimo ustvarjalce v posavskem okolju, da stopimo skupaj pri ustvarjanju. V društvu vedno s pomočjo avdicij in povabil k sodelovanju iščemo nove talente. Tudi v gledališki predstavi Ograja sodelujejo novi talenti, ki prihajajo iz različnih gledališč iz Posavja in širše okolice: iz Brežic, Leskovca pri Krškem, Senovega, Novega mesta, Velikega Kamna in celo iz okolice Mozirja.

    Rok Sanda, scenarist in režiser

    Na vprašanje, ali naslov Ograja govori o ograji na južni meji, avtor besedila odgovori, da govori tudi o drugih zadevah in da je ograja samo simptom. Besedilo govori o tem, da ljudje iz strahu pred neznanim in novim reagirajo tako, da se zaprejo. V tem smislu predstava govori o veliko temah: epidemiji, večnih političnih ciklih izmenjavanja političnih strani ipd.

    Ograja v jedru govori o volitvah, ki se zgodijo na  odru , zato je zelo primerno, da se premiera odvije v petek pred volitvami, ki bodo potekale v nedeljo. Letos je leto volitev in tako celotno besedilo funkcionira kot kritika naše naivne želje, da bodo z volitvami prišle spremembe. V resnici pa se morajo le-te zgoditi znotraj nas.

    Predstava je zelo smešna komedija. Veselim se, da pri društvu Mali Petelin postavljamo na oder komedijo, in ne zopet drame, in da bom v dvorani slišal smeh. V gledališki predstavi sodeluje sedem igralcev, ki sestavljajo plemensko skupnost v času, ko je civilizacija razpadla in so ljudje našli ograjo ter se odločili, da bodo za to ograjo postavili civilizacijo. To skupnost na odru predstavljajo šamanka, poglavar, štirje zelo zmedeni prebivalci ograje in nova oseba, s prihodom katere se pokažejo simptomi zmešanosti, ki so v taborišču obstajali že ves čas.

    Zahvaljujemo se Kulturnemu domu Krško, ki je kot koproducent odstopil svoj oder, saj naše društvo tega nima. Nekaj vaj smo imeli tudi na odru Doma Svobode Brestanica, saj oder na Senovem zaradi sanacij trenutno še vedno ni na voljo.

    Projekt se večinoma financira z javnimi sredstvi občine Krško, vendar je izpeljan zelo varčno, v skladu z višino sredstev, ki jih društvo prejme.

    Žiga Kump o projektu in o vlogi kulturnega doma Krško

    Žiga Kump, organizator kulturnih programov, kulturni dom Krško

    O projektu se dogovarjamo že od epidemije. Kulturni dom Krško rad podpre ambiciozen projekt, za katerega se izkaže, da je vsebinsko zanimiv in tehnično zahteven ter zato terja uporabo večjega odra. Kadar prepoznamo projekt z vsebinskimi presežki, ki predstavlja nekaj novega in inovativnega v našem okolju in tudi združuje igralce iz celotnega Posavja, menimo, da si zasluži pozornost.

    Rok Sanda je že uveljavljen ustvarjalec, ki je ustvaril zelo aktualno besedilo, ki na zelo produktiven način združuje vse nevralgične točke našega časa – postapokalipso, ki nakazuje na vsa krizna razmerja, v katerih se trenutno nahajamo, od podnebnih sprememb do geopolitičnih. Govori o zapiranju meja in doživljanju strahu. Zato se nam v Kulturnem domu Krško zdi smiselno podpreti projekt tudi na ta način, da je uprizorjen pri nas in z našo podporo ter tako prejme vidnost v javnem prostoru, ki je mogoče sicer ne bi imel.

    Vabljeni na premierno uprizoritev komedije Ograja, ki bo 21. oktobra ob 19:30 v KD Krško.

  • Nina Babič in Zvonko Marinič o predstavi Ograja in njunih likih

    Nina Babič in Zvonko Marinič o predstavi Ograja in njunih likih

    Nina je že skoraj desetletje igralka pri Kulturnem društvu Leskovec pri Krškem. V tem obdobju se lahko pohvali s prejemom nagrade za najboljšo žensko vlogo na  Linhartovem regijskem srečanju gledaliških skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja

    Zaradi pomanjkanja kreativnega ustvarjanja v času korone se je prijavila na avdicijo in kasneje prejela vlogo Svetanje, za katero pravi, da ji je pisana na kožo, saj je tudi sama enako zamaknjena in zasanjana, kot je lik Svetanje.

    V novi gledališki skupini se dobro znajde, saj je z igralci, ki prihajajo z različnih koncev, hitro stkala dobre vezi.

    Nina Babič (Svetanja)

    Kljub temu da je gledališka predstava OGRAJA komedija, pravi, da ji je tekst v izziv, saj je običajno vajena lahkotnejših tematik. V tekstu prepoznava omejenost in zafrustriranost ljudi, ki se bojijo vsega novega, vendar skozi opazovanje likov vidimo njihovo zmešanost zaradi zaprtosti. Pravi, da smo zaprtost na petih kvadratih v času korone okusili vsi.

    Predstava zato v njej vzbuja željo po večji odprtosti ljudi na vseh nivojih bivanja, duhovnem, medosebnem in bivanjskem, ter željo po odprtosti v dojemanju in sprejemanju drugačnosti. Tudi lik Svetanje nagovarja sprejemanje drugačnosti in vseh tistih, ki so včasih ravno zaradi te drugačnosti težje sprejeti. Zato Nina pravi: “Pustimo si spoznati drug drugega!”

    Domačin s Senovega, ki se z igro ukvarja skromnih 5 let, je svojo pot v gledališču začel pri lutkah in nato nadaljeval z igro pri DKD Svoboda Senovo. Kmalu je bil opažen in na regijskem Linhartovem srečanju odraslih gledaliških skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja prejel priznanje selektorja za glavno moško vlogo.

    Zvonko Marinič (Betrižnik)

    Odzval se je na režiserjevo povabilo na avdicijo, saj ga je gnala radovednost. Pravi, da si povabilo šteje v ponos, saj ga je k sodelovanju povabil uveljavljeni režiser.

     Zvonko je iznajdljiv človek in se je tekst za svoj lik naučil kar med službenimi potmi – avdio posnetek teksta je poslušal med vožnjo kamiona in tako vadil tekst za svojo vlogo. 

     Lik Betrižnika mu je sicer blizu po starosti, a je Betrižnik betežen, kar Zvonko zagotovo ni. Betrižniku nič ne paše, še najmanj pa to, da ostali liki ne znajo ničesar narediti sami.

  • Še nekaj mest na voljo

    Še nekaj mest na voljo

    Iskanje svežega kadra se še ni zaključilo. K novem projektu vabimo moške med 18 in 40 let (izjeme so možne). Projekt bo potekal v Posavju, zato imajo prednost igralci iz Posavja in Dolenjske.

    Nekaj podatkov o projektu:

    • vaje bodo potekale v Posavju

    • vaje bodo predvsem ob vikendih

    • iščemo tudi sodelavce v zaodrju (scena, kostumi, tehnika, oblikovanje, …)

    Zainteresiran kliknite na spodnjo povezavo (velja do 31.12.2019):

  • Avdicija za nov gledališki projekt

    Avdicija za nov gledališki projekt

    Na obzorju sveti odrska luč! Nova gledališka produkcija skupine Little Rooster se pripravlja, tokrat z vračanjem h koreninam. Mali petelin bo ustvarjal v domačem Posavju, da celi Sloveniji pokaže koliko kvalitetne gledališke energije prihaja iz domačih koncev, v režiji domačega režiserja Roka Sande, tokrat s svetovno priznanim besedilom (zaenkrat skrivnost).

    Mali petelin je v štirih letih sodelovanja na Linhartovem srečanju: štirikrat dosegel regijski nivo, trikratdosegel državni nivo, dvakratzmagal in skupno pobral pet Matičkov. Vsi ustvarjalci (iz Posavja ali izven), ki si želite biti del novega projekta Malega petelina, vabljeni, da se izzovete skupaj z nami! Projekt bo potekal od decembra 2019 s predvideno premiero v marcu 2020.

    Ne zamudite! Prijave sprejemamo na spodnji povezavi:

    O avdiciji

    Iščemo:

    • moške in ženske vloge vseh starosti (18+)

      • 6 moških vlog

      • 3 ženske vloge

    • druge sodelavce

      • scenografija

      • kostumografija

      • multimedija

      • tehnika

      • dramaturgija

    Termin

    sobota, 23. november 2019 od 17.00 dalje, Mestni muzej Krško.

    Vse dodatne informacije prejmete po prijavi (gumb zgoraj).


    Izvedbo avdicije nam je omogočil JSKD OI Krško.

  • Intervju z igralsko ekipo Skiner

    Intervju z igralsko ekipo Skiner

    Rutina, dvojnostin soočenje po mnenju mlade uigrane igralske ekipe (Nejc Jezernik, Maja Pinterič in Jure Rajšp), najbolje opišejo njihov najnovejši skupni gledališki projekt SKINER.

    Kakšna je bila predstava o Skinerju po prvem branju scenarija?

    Nejc: Po prvem branju je izstopal res zanimiv tekst, in komaj sem čakal, da izvem, kako si je Rokzadevo zamislil na odru, ker sem imel v glavi sto idej o tem, kaj bi se dalo s prebranega narediti, in ker sem videl Rokove prejšnje predstave, nisem pričakoval takega teksta in sem komaj čakal, da začnemo z vajami.

    Maja: Je pa res, da smo zaradi narave teksta imeli dosti vprašanj, zato je sprva bilo treba marsikaj razčistiti, nato pa je proces stekel brez težav.

    Jure: Jaz sem bil evforičen, saj je pred prvim srečanjem s tekstom bilo pričakovanje veliko. Rok nam je napovedal, da pripravlja tekst, ki ga bomo prvič odprli na točno določen datum in ko sem ga prebral, me je takoj pritegnil. Tekst prebereš v šusu, je sodoben in vidi se, da v sebi skriva več, kot lahko odkriješ ob prvem branju.

    Kako se je ideja o Skinerju spremenila, če primerjano prvo srečanje s tekstom in uprizoritev?

    Maja: Veliko se je zgodilo, nisem si predstavljala, da bo končni produkt, takšen kot je, saj je nastalo nekaj čisto posebnega – skupaj smo ustvarjali, razvijali tekst in delali na tem, da bo nam, igralcem, bilo udobno v liku, vse negotovosti smo odpravili in izpilili zadevo.

    Nejc: Takoj po prvem branju so se začele stvari tako hitro odvijati, da sploh ni bilo več prvotne predstave o tekstu, saj samo bili nenehno vključeni v proces in zadeve so se razvijale same po sebi. Toliko smo se prepustili skupnemu nastajanju, da je predstava nastajala in, od začetka vaj do premiere, nas je spremljal občutek “to je to!”

    Jure: Ravno zaradi hitrega in intenzivnega procesa nastajanja je bilo delo na predstavi organsko, vse je bilo jasno. Zdaj si ne znam predstavljati, da bi končni izdelek bil drugačen, saj smo vsa vprašanja reševali sproti in skupaj, in zdi se mi, da se usklajeno skupno delo vidi ob ogledu. Delali smo na tem, da se tisti, ki izreče repliko počuti udobno in ideje so kar švigale.

    Nejc: Ko gledam nazaj se mi zdi, kot da bi ob prvem branju vsi vedeli, da bo produkt izgledal tako, kot izgleda.

    Kako bi opisali vaš lik?

    Maja: Jaz igram Zojo, ki je ena super punca. Je nova cimra, ki pride živet k Lovrotu in Skinerju. Je mlada študentka in nekoliko naivna. Noče razočarati ljudi okoli sebe, vidi probleme, jih skuša rešiti, vendar zaradi njene naučenosti poslušati druge včasih pusti, da kdo gre preko nje. Vendar, ko ji prekipi, še posebej skozi dozorevanje lika, se upre in zraste. Ključnega pomena je, da se okoli nje določeni problem razrešijo. Moj drug lik, Phobos, je veliko bolj potenciran, saj ljudje veliko bolj priznavajo fobije kot bogove. Vse rešuje skozi humor, zabava se tudi na račun drugih, je večno nagajiv in posmehljiv.

    Jure: En izmed mojih likov je Lovro, ki se mi zdi nekdo, ki bi ga želel imeti ob sebi. Je prijatelj, ki ti stoji ob strani, ampak dostikrat zatira svoje interese. Je intuitiven, hitro začuti in se zaveda kaj se dogaja. Predvsem se mi zdi, da sebe premalo upošteva, vendar želi v odnosu do drugih bit karseda iskren. Drugi lik, ki ga igram je Deimos. On je druga sfera, ki je zafrustriran, saj se mu zdi, da ni toliko upoštevan kot bi lahko bil, hkrati pa je nekdo, ki blazno uživa v tem, kar počne. Njemu je dogajanje v predstavi v velik užitek, vendar si želi, da bi se zadeve odvile drugače.

    Nejc: Skiner pa se mi zdi nekdo, ki uživa življenje, navzven je velik flegmatik, bolj se briga za svoje interese, kot za interese ostalih. Živi v svojem svetu, kjer se počuti varnega. Njegova flegmatičnost in brezskrbnost delujeta kot obrambna mehanizma pred nečim drugim, vendar to dobro skriva. Kadar bi mogel pokazat neka čustva, jih projicira preko humorja in preobrazi. Čustveno je nedostopen, vendar si globoko v sebi želi, da bi lahko vse to sprostil in se prepustil.

    Lovro / Deimos (Jure Rajšp), Skiner (Nejc Jezernik) in Zoja / Phobos (Maja Pinterič)

    Kako poteka delo v manjši ekipi?

    Maja: Meni se zdi, da super, saj sem od prej bila navajena dela v večji ekipi. Ko je manj ljudi v procesu, pri nas trije igralci in Rok, kjer smo imeli intenzivne vaje en mesec in skupaj preživljali po cele dni, smo se povezali tako, kot si sploh nismo mogli predstavljati.

    Nejc: V procesu se da tudi hitreje več naredit, saj se lažje vživiš in predvsem imaš več časa, da iste prizor večkrat ponoviš. Prednost majhne ekipe se mi zdi predvsem, da smo se lažje usklajevali za vaje.

    Jure: Predstava je intimne narave, tudi v smislu, da je narejena za manjšo publiko. Ker smo samo trije oziroma štirje, se mi zdi, da zelo hitro dosežeš kemijo. Pri nas se mi zdi super, da smo tako hitro dosegli povezanost, saj smo si lahko zaupali in mislim, da se to odraža v predstavi.

    Maja: Čar pri Skinerju je, da imamo vsi enakomerno porazdeljene vloge, zato ni bilo problema, da bi moral nekdo med delovnim procesom počakat na svoj del, vedno si vključen in soustvarjaš z vsemi.

    Kakšne so bile tipične vaje?

    Maja: Vaje so bile celodnevne in so nas zato kar izčrpale, ampak smo bili zjutraj ponovno pripravljeni na delo. Glede vsebine vaj: sprva smo se ogreli se pogovorili o likih, povezavah med njimi in morebitnih nesigurnostih, vadili po prizorih in predelali Rokov feedback, na koncu zlepili prizore skupaj, proti koncu procesa odigrali predstavo in pokomentirali po koncu. V zadnjih fazah nas je čakal še izziv, da smo uskladili tehnični vidik predstave.

    Jure: Najbolj se mi zdi učinkovito, da smo po komentarjih zadevo sprobali in videli kam pelje, zato je bil sam proces, kljub intenziteti, zelo lep in v tipičnem dnevu smo zraven izvedli še refleksijo, kar je bilo super.

    Kaj vas je pritegnilo k sodelovanju pri projektu?

    Maja: Jaz sem pri Little Roosterju od samega začetka ustvarjanja predstav. Mislim, da sva z Rokom vzpostavila nek dober način dela in če je ima Rok na vidiku nov projekt, bom vedno z veseljem sodelovala.

    Jure: Ko me je Rok kontaktiral in mi razložil, da bi projekt pripravili hitro in da bi delo zaživelo v majhni ekipi, sem bil takoj za. Bilo mi je v izziv videti, kako je, ko se projekt res dela tako kot se mora: delo je bilo vsakodnevno in intenzivno, zato se od samega procesa ne moreš oddaljit in zaživiš skupaj s predstavo. Dodatno sem želel videti nov Rokov projekt, saj sem z Little Roosterjem že sodeloval kot dupleta in zanimalo me je kako proces poteka od začetka.

    Nejc: Odkar sem prvič videl Ikarusa na Linhartovem srečanju, sem bil navdušen in sem si želel sodelovati s celotno ekipo. Pri naslednjem projektu, Feniksu, se mi je potrdilo, da je to, kar sem začutil, odraz dela v super ekipi. Ko me je Rok kontaktiral, sem bil zelo zaseden, vendar me je hitro dobil zraven, ko mi je povedal, da sta v ekipi še Jure in Maja, sem si rekel, da ni šans da tole zamudim.

    Maja: Priznaj, ko si me videl na odru si rekel: “če bom imel kdaj možnost sodelovat z njo, bom!”

    Nejc: Pustimo kar pri tem (smeh).

    Uigrana ekipa je bila za svoje igralske dosežke nagrajena na regijskem Linhartovem srečanju, sodelovala pa je tudi na državnem Linhartovem srečanju, kjer je Jure Rajšp prejel matička za najboljšo moško vlogo. Čez dober teden pa jih čaka udeležba na Čufarjevih dnevih.

    Z ustvarjalci se je pogovarjala Nuša.

  • Feniks je poletel do Hrvaške!

    Feniks je poletel do Hrvaške!

    Ne z letalom, temveč s kombijem smo se tokrat odpravili nastopati v mesto Čakovec v sosednjo Hrvaško. Kot nagrajena gledališka predstava Feniks, smo bili uvrščeni v program 14. Mednarodnega festivala ljubiteljskega gledališča, na katerem smo nastopali poleg dramskih družin iz Hrvaške (Ispod površine) ter Srbije (Dragi tata).

    Glavni organizator dvodnevnega festivala, ki se je odvil v dnevih 28. in 29. oktobra 2018, je Hrvatski sabor kulture. Little Rooster Productions je s svojo gledališko predstavo nastopil prvi in kljub jezikovni pregradi je bila predstava pozitivno sprejeta s strani gledalcev.

    Po nastopu je sledil ogled večerne predstave Hrvaške gledališke skupine “Kaotis teatralis”. Sledila je okrogla miza ter druženje s prisotnimi.

  • Vabljeni na 57. Linhartovo srečanje!

    Vabljeni na 57. Linhartovo srečanje!

    Težko pričakovano 57. Linhartovo srečanje je pred nami! V dneh od 27. do 29. septembra bo postojnski oder gostil najboljše gledališke predstave te sezone, med katerimi je tudi naša predstava SKINER. Mi že komaj čakamo! Program festivala si lahko ogledate spodaj.

    Pridružite se nam jutri, 27. septembra ob 16. uri  v Postojni in
    podprite Male Peteline! 

    Vstop je prost.

    PROGRAM FESTIVALA

    ČETRTEK, 27. 9. 2018
    10.00   Amaterski mladinski oder (AMO) Nova Gorica
    avtorski projekt: ŠEST OSEB IŠČE WILLIAMA

    16.00   Little Rooster Productions, Društvo Mali Petelin, Mali Kamen
    Rok Sanda: SKINER

    20.00   OTVORITEV FESTIVALA
    Loški oder Škofja Loka
    Matjaž Zupančič: GOLI PIANIST

    PETEK, 28. 9. 2018
    10.00   Odrasla skupina KUD Franc Kotar Trzin
    Lewis Caroll: ALICA (po motivih Alica v čudežni deželi)

    16.00   Koroški deželni teater Slovenj Gradec
    Slavko Pregl / Maja Gal Štromar: NORCI 

    20.30   Šentjakobsko gledališče Ljubljana in Gledališče Toneta Čufarja Jesenice
    Franc Feri Lainšček: PETELINJI ZAJTRK

    SOBOTA, 29. 9. 2018
    11.00   Gledališka sekcija KUD Fofite Medvode
    David Harrower: KOS

    15.00   Teater JJ, KD Janez Jalen, Notranje Gorice
    Jera Ivanc: PREVARE

    19.00   Pozorište Stevan Sremac Crvenka, Srbija
    Bertold Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA 
    (spremljevalni program)

    ZAKLJUČEK FESTIVALA IN PODELITEV MATIČKOV

  • Linhartovo srečanje se bliža!

    Linhartovo srečanje se bliža!

    Nova gledališka sezona že trka na vrata, a še preden se zares začne, je pred nami še sklepno dejanje iztekajoče sezone: 57. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije 2018, kjer se predstavijo najboljše predstave letošnjega leta.

    Že tretje leto zapored je med njimi tudi naše društvo Little Rooster Productions, ki se je iz skorajda neznane gledališke skupine prelevila v zagnano in kvalitetno društvo, ki se lahko kosa z največjimi imeni ljubiteljskega gledališča.

    Ikarus-5302.jpg

    Prvič smo se na državno tekmovanje uvrstili z Ikarusom, zgodovinsko obarvano pripovedjo o človeku, ki si je le želel poleteti v nebo. In Ikarus je zares poletel, presenetil vse in kljub težki konkurenci zvenečih imen domov odnesel matička za najboljšo predstavo sezone, njegov avtor in režiser Rok Sanda pa je za scenarij prejel diplomo Linhartovega srečanja.

    data-animation-override>
    Za nas je bilo vse skupaj zelo novo. Še eno leto pred tem smo se prvič sploh prijavljali na Linharta. Da smo prišli do državnega nivoja je bilo fantastično presenečenje in smo šli tja z namenom, da se spoznamo s tem nivojem. Zmaga je bil čisti šok za celotno skupino.
    — Rok Sanda

    Feniks_foto-MM-4028.jpg

    Leto kasneje smo na deske postojnskega kulturnega doma stopili s predstavo Feniks, tematskim nadaljevanjem Ikarusa. Dvajset let po Ikarusovem padcu ponovno vzplamti krvava bitka za svobodo, Ikarusov boj pa se nadaljuje preko njegovih sinov.
    Kot njegovemu predhodniku leto poprej, je tudi Feniksu uspelo prevzeti občinstvo in žirijo, ki je ustvarjalce predstave nagradila kar s tremi matički: za najboljšo predstavo v celoti, za moško vlogo (Klemen Kovačič za vlogo Andreja Opeke) in za žensko vlogo (Maja Pinterič za vlogo Olge Požar in ženic).

    Po zelo uspešnih predstavah Ikarus in Feniks se društvo Little Rooster v areno tokrat podaja s predstavo Skiner. Na prvi pogled lahkotnejša zgodba o pasteh študentskega življenja v resnici priča o stiskah posameznika v sodobni družbi in poziva gledalca k soočenju z lastnimi demoni. V naslovni vlogi navdušuje Nejc Jezernik, vlogi Lovra/Deimosa in Zoje/Phobosa pa sta bili zaupani odličnima Juretu Rajšpu in Maji Pinterič.

    Predstavo Skiner si lahko v sklopu 57. Linhartovega srečanja ogledate v četrtek, 27. septembra 2018 ob 16. uri v Kulturnem domu Postojna. Vstop prost!

    2018_05_28_skiner (111) (1).JPG

  • Skinerjeva dnevna soba ponovno v Ljubljani

    Skinerjeva dnevna soba ponovno v Ljubljani

    Komedija ujetosti se vrača v Ljubljano:

    3.oktobra se, ob 20:00, vidimo v prostorih Kampusa, kjer je ekipa pridno vadila v času nastanka predstave, tokrat pa se bodo vrata odprla tudi za obiskovalce, ko se bo dvorana spremenila v Skinerjevo dnevno sobo.

    Na sliki: Maja Pinterič (Zoja/Phobos), Nejc Jezernik (Skiner) in Jure Rajšp (Lovro/Deimos)

    K ogledu dogodka vas lepo vabimo!

  • Tri leta od prvega poleta

    Začelo se je skromno. Z idejo o romanu, ki je hitro prerasla v dramsko besedilo. Pisati se je začelo takoj po premieri gledališkega prvenca Gastarbeiter, do sredine februarja 2015 pa ga je avtor Rok Sandaže skoraj zaključil. In smo organizali avdicijo, kot je to do takrat bilo že v navadi za Little Rooster. Odzvalo se je veliko ljudi. Več kot se jih je pričakovalo. In rodil se je Ikarus.

    “Na avdiciji za Ikarusa sem imela ogromno treme. Z Rokom sem že sodelovala pri projektu Gastarbeiter, ampak na avdiciji za Ikarusa je bilo res veliko ljudi.”
    Maja Pinterič

    Martin Valič, Maja Pinterič, Andraž Žigart

    “Igralci so dolgo igrali kar z lesenimi stoli. Bomo že pogruntali, sem si ves čas govoril. Ampak smo bili vsi s srcem pri stvari in smo uspeli pričarati ogromno z zelo malo!”
    Rok Sanda

    Ikarus je prvič na odrske deske stopil 11. septembra 2015, natančno pred tremi leti na današnji dan. Publika ga je odlično sprejela in hitro se je izkazalo, da gre za zanimiv gledališki projekt, saj je bilo več povpraševanj za nastope, kot jih je ekipa bila zmožna igrati.

    Stoječe ovacije za Ikarusa na Goriškem, oktober 2015

    “Sem si rekel, bomo spet probali, mogoče tokrat pridemo na regijski nivo.”
    Rok Sanda

    Tako kot Gastarbeiterja, se je tudi Ikarusa prijavilo na Linhartovo srečanje, tekmovanje ljubiteljskih gledaliških skupin. Selektor si je predstavo ogledal in jo izbral za regijsko srečanje in kar naenkrat je bil tu september in – presenečenje, Ikarus je prišel na državni nivo. In še večje presenečenje, zmagal.

    “Zmaga pri Ikarusu je bila izredno močna, ker res nismo pričakovali, da se to sploh lahko zgodi. Bili smo totalni novinci!”
    Martin Valič

    Seveda pa je Ikarus bil šele prvi del že na začetku napovedane trilogije. Rok Sanda se je že med Ikarusovimi gostovanji lotil pisanja drugega dela in tako so vzporedno s pripravami za Linharta potekale tudi avdicije za nov, zdaj že tretji gledališki projekt Little Roosterja – Feniks. Tokrat je bilo povpraševanja po avdiciji toliko, da je potekala na dveh lokacijah.

    “Ko sem izvedel, da se piše nadaljevanje, sem vedel, da želim izvedeti, kaj se dogaja naprej. Rabil sem iti naprej, ni šlo drugače.”
    Martin Valič

    Foto: Ignac Bakše

    “Bila sem čisto presenečena, ko smo najprej dobili za eno vlogo, potem za drugo, potem pa še za samo predstavo. Nor občutek. Ne samo ker dobiš nagrado, ampak ker je to neko priznanje dela. Ker veš, da je nekdo opazil kvaliteto v nas.”
    Maja Pinterič

    Tudi Feniks je prišel na državno Linhartovo srečanje in tudi Feniks je zmagal, vendar je poleg Matička za najboljšo predstavo prejel še dva: za najboljšo moško vlogo (Klemen Kovačič) in za najboljšo žensko vlogo (Maja Pinterič). Sčasoma nas je prepoznavalo čedalje več ljudi in privlačili smo vedno več novega kadra, ki so iskali izzive.

    “Vedel sem, da gre za neko resno ekipo, da gre za velike projekte, in sem bil zelo vesel priložnosti, ker sem vedel da Little Rooster ni ‘kar tako’.”
    Andraž Žigart

    Zgodba Little Roosterja se še vedno piše. Letošnja jesen bo pestra. Čaka nas nastop najnovejše predstave Skiner na 57. Linhartovem srečanju, nastopi v Ljubljani, Celju, na Hrvaškem, poleg vsega tega pa nas čaka še posebno doživetje! Gledališki predstavi Ikarus in Feniks bosta namreč odigrani v posebni obliki ob prazniku treh let od premiere Ikarusa, in sicer v obliki gledališke nadaljevanke.

    Potekala bo pod krošnjami Mestnega parka v Krškem, kjer boste lahko od torka do sobote gledali ep o dveh generacijah družine Opeka, od časov pred prvo svetovno vojno, medvojnega časa in vzpona fašizma na primorskem, do druge svetovne vojne in vsega, kar je to prineslo s seboj. Gledališki predstavi Ikarus in Feniks potujeta skozi čas in prostor, saj se dogajanje odvija v večjih, zgodovinsko pomembnih mestih slovenske zgodovine: Gorica, Trst, Ljubljana, Maribor, a kljub temu, da je tematika vojna, zgodba ne govori o bitkah tam zunaj, ampak notranjih bojih. O civilistih, ki so jih preseljevali, da so se lahko igrali vojne igrice, o lačnih družinah, ki so jim kradli hrano, o družinskih sporih, izdajstvih in konec koncev o dveh bratih in o očetu, ki ju je zapustil.

    Gledališka nadaljevanka Opeka je odlična priložnost, da si osvežite spomin na družino Opeka. Kdo ve, morda naslednje leto tak čas že sledi tretji del?

    “Nič ne obljubljam, pišem pa že.”
    Rok Sanda