Author: admin

  • Video napovednik za Feniksa

    Poglejte si napovednik za Feniksa. V ozadju lahko slišite glasbeno interpretacijo Feniksa pod taktirko našega glasbenega kreativca Andreja Černelča, v posnetku pa lahko vidite tudi namige o tem, kako se zgodba Feniksa plete. Ne zamudite premiere!

  • Iz zaodrja: Andrej Černelč, kantavtor

    Iz zaodrja: Andrej Černelč, kantavtor

    glasba: Dora, Feniks

    Andrej Černelč je veteran rock scene Bistrice ob Sotli, ki zase pravi, da je bil kantavtor, še preden se je tega zavedal. Kot glasbenik  je z Little Roosterjem prvič sodeloval pri kratkem filmu Dora. Letos se pripravlja na izdajo svojega albuma Vzorci,  trenutno pa se ogreva pred premiero naslednjega Petelinovega projekta: predstave Feniks.

    Kako si se odločil, da postaneš kantavtor?
    Svoje komade v slovenščini sem pisal, še preden sem se pridružil bandom. Ko sem tri leta nazaj prvič nastopil v tej vlogi, sem imel že kar precej materiala, ampak ob prihodu na oder sem imel tremo kot otrok. Kantavtorstvo je zelo intenzivno, ker si s publiko sam, brez podpore ostalih članov, ki bi te varovala pred tem, da bi vse skupaj postalo preveč osebno. Manj ljudi kot je, večjo tremo imaš.

    Prvič si z Little Roosterjem sodeloval pri filmu, trenutno pa zaključuješ glasbo za predstavo Feniks. Kakšna je razlika med ustvarjanjem glasbe za ta dva medija?
    Pri filmu je veliko bolj nujno, da glasbo do sekunde natančno prilagodiš dogajanju. Rok je bil z mojim delom zadovoljen šele, ko sem razdelal komade tako, da sem z zvokom podprl določene besede in konkretne situacije v filmu. Priprava glasbe za gledališko predstavo pa je drugačna, ker je dinamika prizora nekoliko bolj nepredvidljiva. Vse skupaj poteka v živo in zahteva več usklajevanja z ostalimi člani kreativne ekipe.  Zato sem naredil več komadov, ki sem jih postopoma vključil, da sem z njimi naslikal vzdušje.

    Pri obeh projektih pa tvoja glasba spremlja pripovedovanje zgodbe. Si se česa lotil na podoben način?
    Že pri Dori sem ugotovil, da lahko izhajam iz tega, da sem kantavtor. Vzel sem v roke scenarij in poiskal tiste ideje, ki so me najbolj inspirirale in tako našel motiv za komad, ki je bil izhodišče za celoto. Po tej metodi sem delal tudi pri Feniksu. Vprašanja, ki jih zgodba odpira, težijo tudi mene in so vedno znova aktualna. Na katero stran se postaviti?  Kaj storit če se zgodi najhujše? Kaj so naše vrednote?

    Kaj je tema naslovnega komada?
    Naslovni komad govori o brezizhodnosti, ko si postavljen samo pred dve slabi možnosti in dobre, tretje poti ni. Dokler nisi zares v tej situaciji, je lahko reči: »Ne sprejemam vaše igre, v ozadju vaših idej je samo sla po moči in ne bom kmet na vaši šahovnici.« Ko pa gre za življenje in smrt, se je težko odpovedati svojemu samoohranitvenemu nagonu. Ali boš ubijal, ali pa boš ubit.

    Si v glasbi uporabil motiv mitološkega Feniksa?
    Osnovni motiv sta bila gorenje in izgorevanje, ki sem ju uporabil za skoraj vse zvočne efekte, od pritajenega prasketanja do električnih šokov. Ogenj sem  v tem kontekstu videl kot simbol vojne, uničenja in ne kot neko kreativno silo. Feniksov preporod še čakamo, se mi pa zdi, da postajamo čedalje bolj zreli zanj, pa če si to priznamo ali ne.

    Tekom zgodbe v Feniksu dostikrat naletimo na situacijo, ko besede in dejanja izražajo nekaj drugega kot čustva v ozadju. Kaj si z glasbo naredil v teh trenutkih?
    Rok mi je za začetek poslal nekaj izhodiščnih vzdušij, med katerimi je bilo tudi recimo navidezno zmagoslavje. Velik izziv se mi je zdel, kako takšno večplastno čustvo prenesti v glasbeni jezik. Začel sem s komadom, ki je bil precej svetel in poskočen, a sem vedel, da to na odru ne bo delovalo. Dolgo sem se mučil s tem, mu dodajal melanholično vzdušje in potem končno vendarle v desetminutnem posnetku najdel pol minute tistega kar sem iskal – rdečo nit te večplastnosti.

    Si v glasbi na kakšen način označil čas druge svetovne vojne?
    Preposlušal sem dosti glasbe iz tistega obdobja, vendar sem se odločil, da so za zvočno podobo predstave najpomembnejša občutja, ki jih glasba izzove, manj pa konkretna zvočna podoba. Morda pa subtilni poslušalec zazna tudi vpliv vojaških pesmi …

    Zakaj si se odločil za sodelovanje pri predstavi Feniks?
    Hotel sem videti, kako se postavlja gledališka predstava, samo besedilo pa mi je že na začetku dalo zelo jasne okvire in smer, v katero projekt gre.  Kasneje me je sporočilo, ki ga ima ta predstava, navdihnilo še za nove komade.

    Sklepna misel?
    Mislim, da gre za projekt na zelo visokem nivoju, kakršnega v našem okolju še ni bilo, in upam, da bo Little Roosterju kmalu uspel naskok na svoje lastno gledališče in da bo imel veliko piščancev. 

    Kako bo zvenel Feniks? Andreju smo prisluškovali med vajami v Šentjerneju.

    Video napovednik za Feniksa, pa si lahko ogledate s klikom na gumb.

    Oglejte si tudi Andrejev video za komad Zavetje, ki je nastal po navdihu scenarija Feniks in govori o iskanju varnosti sredi vojne.

    Pesem je navdahnil prizor iz predstave Feniks, za katero sem delal glasbo. Scenarij te drame je napisal Rok Sanda, ki je tudi režiser njene praizvedbe v produkciji Little Rooster Productions. Več o predstavi tukaj: http://littleroosterproductions.com/feniks/ Intervju v zvezi z ustvarjanjem glasbe za predstavo: http://littleroosterproductions.com/novice/2017/4/13/iz-zaodrja-andrej-ernel-kantavtor FB stran predstave: https://www.facebook.com/feniks.predstava/ *** A song I sort of happened to write while preparing music for theatrical play Feniks.

    Z Andrejem se je pogovarjala Meta.

     

  • Intervju z Majo Pinterič

    Intervju z Majo Pinterič

    Nežka: Gastarbeiter; Zora Monti: Ikarus; Olga Požar: Feniks

    Maja Pinterič je 20-letna Brežičanka,  študentka komunikologije,  ki z društvom Little Rooster sodeluje že pri svojem tretjem projektu. Ujeli smo jo med vajami za predstavo Feniks, ki bo premierno 20. aprila v Krškem.

    Kaj ti pomeni igra?
    Z gledališčem se ukvarjam že od osnovne šole naprej, malo bolj poglobljeno sem začela delati v gimnaziji. Na te začetne nastope še vedno gledam kot na zabavno in simpatično izkušnjo, vendar je prvo sodelovanje z Little Roosterjem pri predstavi Gastarbeiter zame pomenilo velik preskok. Srečala sem se s čisto drugim načinom dela, ker je režiser od nas zahteval, da do potankosti raziščemo svoj lik, prepoznamo njegova čustva in razmišljanja. To me spodbuja, da bolje opazujem in razumem ljudi okrog sebe.  Da grem lahko ven iz sebe in postanem nekdo drug, pa me tudi sprošča in zabava.

    Prihajajoča predstava Feniks, kjer igraš vodjo mariborskega upora Olgo Požar je nadaljevanje zgodbe iz Ikarusa, kjer si goriška gospodinja Zora Monti. Sta to dve popolnoma različni osebi?
    Zagotovo imata povsem različne vrednote. Zori Monti največ pomenijo osebni odnosi, otrok in lastno preživetje. Za širše dogajanje okoli sebe se ne zanima. Olga pa se nesebično bori za nekaj, kar zadeva širšo skupino ljudi. Kljub temu pa sta tako Zora in Olga dovolj pogumni, da lahko sprejmeta, da ju je nekdo razočaral in gresta naprej, ker se zavedata svojih ciljev.

    Kateri lik ti je ljubši?
    Mislim, da bi se Zora prej vdala kot Olga, ki se ne zadovolji samo s tem, da bo preživela. Postavi se za ideale in je pripravljena plačati ceno za to. V tem smislu je bolj izpolnjena oseba in zato tudi bolj zanimiv in kompleksen igralski izziv.

    Kako bi na kratko opisala Olgo Požar?
    Olga na začetku predstave dela kot medicinska sestra, a prevzema veliko več odgovornosti, kot se zdi na prvi pogled. Ima močna čustva, a ljudem, ki jih ima rada, ne pusti, da bi jo imeli za norca. Je samosvoja, poskuša ostati trdna v svetu, kjer ni toliko prostora za ženske. Svojo vlogo v uporu jemlje zelo resno, je pa na drugih področjih mogoče malo slepa.  Vsekakor jo občudujem, ker je ostala močna v trenutkih, ko je bilo najtežje. Po drugi strani pa se ne bi mogla, tako kot ona, jezno in nenadno raziti z nekom, ki ga imam rada zato, da bi lahko podprla neko gibanje.

    Se Olga kadarkoli pretvarja, skuša navzven delovati drugačna, kot je v resnici?
    Olga mora preživeti in vladati v svetu moških, zato se velikokrat dela močnejšo, kot je v resnici. Tudi njen odnos do Magde, ki pusti, da drugi delajo z njo, kar hočejo, je le na videz konflikten. Na zunaj Magdi nasprotuje, v resnici pa ji daje oporo, ker bi rada, da bi se postavila zase.

    Še vedno igrate tudi Ikarusa. Kako ti je prestopati iz Zorinih v Olgine čevlje?
    Drugačen občutek je že na začetku predstave. Pri Zori je na začetku čutiti še vedno neko lahkotnost, nič slabega se ne dogaja. Pri Olgi pa se že od vsega začetka nabira živčnost, čuti se, da ji nekaj ne da spat ponoči.

    V Gastarbeiterju govoriš z ukrajinskim naglasom,  v Ikarusu mešanico primorščine in italijanščine, za Feniksa pa si osvojila kar tri naglase: mariborskega, notranjskega in kočevskega. Kako se lotevaš vseh teh jezikovnih izzivov?
    Pri Gastarbeiterju sem se s tem izzivom spopadala prvič in na začetku se mi je zdelo skoraj nemogoče. Potem pa sem si po nasvetu režiserja ogledala nekaj posnetkov z ukrajinsko govorečimi, si vtisnila v spomin glavne značilnosti tega jezika in naglas hitro tudi osvojila. Pri Ikarusu in Feniksu pa so nam na pomoč priskočili Primorci, Mariborčani in Kočevarji. Všeč mi je, da pri igranju uporabljamo naglase,  saj se mi tako situacije, ki jih igramo, zdijo veliko bolj resnične in zanimive.

    Sklepna misel pred tretjo premiero?
    Res sem vesela, da imam priložnost igrati v teh predstavah. Sploh zadnji lik – Olga, je vloga, v katero se rada podam. Mislim, da bo predstava velika uspešnica.

    Majo si lahko v vlogi Olge ogledate na premieri gledališke predstave Feniks 20.4.2017. Vstopnice so že na voljo na blagajni Kulturnega doma Krško.

    Z Majo se je pogovarjala Meta.

  • Vabljeni na pogovor z nominirancem

    V petek, 31. marca ob 15.00 vas vabimo na Dan nominirancev, kjer se v sklopu Tedna slovenske drame predstavi nominirance za nagrado Slavka Gruma. Tam bomo imeli priložnost slišati tudi našega avtorja, Roka Sando, ki je na letošnjem Tednu slovenske drame nominiran za to prestižno nagrado za dramatike.

    V dvorani Slovenskega gledališkega inštituta v Ljubljani bo v petek ob 15.00 potekal pogovor o dramskem besedilu Ikarus, nakar bo sledil še odlomek iz scenarija uprizorjen v obliki bralke.

    Vabljeni, da se nam pridružite na tem pomembnem dogodku in da prisluhnete tudi ostalima avtorjema, ki se bosta predstavili tisti dan: Vinko Möderndorfer in Simona Semenič.

  • Datum premiere je znan!

    Ni bolj primernega trenutka za naznanitev premiere novega projekta, na katerem delamo že nekaj mesecev kot ob svetovnem dnevu gledališča.

  • Odprt je nov krog avdicij!

    Odprt je nov krog avdicij!

    Če bi radi izkusili odrske deske, vas vabimo k prijavi na avdicijo na naši spletni strani. Veselimo se sodelovanja z novimi kreativnimi ljudmi! 

    Trenutno iščemo moške in ženske med 18 in 40 leti starosti za igranje v gledališki predstavi.

  • Rok Sanda nominiran za nagrado Slavka Gruma

    S ponosom sporočamo, da se je med letošnje nominirance za Nagrado Slavka Gruma s svojim dramskim besedilom Ikarus uvrstil avtor Rok Sanda.

    Na natečaj, ki ga razpisuje Prešernovo gledališče Kranj v okviru Tedna slovenske drame, je prispelo 39 besedil, v konkurenci za nagrado pa so ostala še štiri, ki so bila nominirana na lanskem festivalu.

    Žirijo sestavljajo literarna zgodovinarka in profesorica na Filozofski fakulteti Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, literarni teoretik Gašper Troha in dramaturginja Klavdija Zupan.

    Letošnji nominiranci

    • Simona Hamer: Razglednice ali strah je od znotraj votel od zunaj pa ga nič ni
    • Simona Semenič: to jabolko, zlato
    • Rok Vilčnik rokgre: Naše gledališče
    • Rok Sanda: Ikarus, zgodba o poletu
    • Vinko Möderndorfer: Fant, dekle in sivolasi gospod

     

    Poleg letošnjih nominirancev, so v konkurenci za Grumovo nagrado 2017 ostala še štiri lanska besedila:

    • Žanina Mirčevska: Rojstvo tirana iz glave črva
    • Vinko Möderndorfer: Psi lajajo
    • Gašper Tič: Trio
    • Matjaž Zupančič: Prehod

    Žirija o izboru Ikarusa

    Besedilo večplastno zarisuje okolje različnih identitet, sobivanje različnih narodnosti pa tudi dileme s katerimi se vseskozi soočajo protagonisti v nedemokratičnih političnih sistemih. Pristajanje na enonacionalni oziroma vsiljeni skupni temelj vodi v resignacijo ali upor, v vsakem primeru pa v nov krog nasilja. Kljub klasičnemu dramskem izrazu Ikarus ponuja obilo možnosti za kompleksno uprizoritveno branje.

    O letošnjem izboru

    Med letos prispelimi besedili tako zasledimo monodrame, enodejanke, več dejanke; klasična dramska besedila, besedila ready-made, oblike ne več dramskega pisanja, ki prepletajo različne diskurze in relativizirajo in revitalizirajo temeljne postavke tradicionalne teorije drame. Pri žanrskih opredelitvah lahko izpostavimo družbenokritično dramo, zgodovinsko dramo, dokumentarno dramo, dramo absurda, poetično dramo, erotično dramo, (satirično) komedijo, glasbeno igro ter druge izpeljanke oziroma sinkretične žanre.

    Več  o nominacijah na spletni strani Tedna slovenske drame ali na spletni strani RTV Slovenija.

    Gledališka predstava Ikarus

    Rok Sanda je svoje dramsko besedilo Ikarus tudi režiral in z njim na na 55. linhartovem srečanju v Postojni oktobra 2016 prejel glavno nagrado in posebno priznanje za besedilo. O predstavi si lahko preberete na tej spletni strani.

    Teden slovenske drame

    Vabimo vas na obisk 47. Tedna slovenske drame, ki bo potekal od27. marca do 8. aprila 2017, kje bodo razglasili nagrajenca. Lahko boste pa tudi slišali pogovore z vsemi nominiranci, prav tako pa se obetajo tudi ogledi dobrih gledališki predstav. Vsekakor ni za zamuditi!

  • Z ekipo v Kočevskem Rogu

    Z ekipo v Kočevskem Rogu

    Po avdiciji za nov gledališki projekt Feniks se je ekipa izbranih igralcev intenzivno pripravljala na bralnih vajah. Zdaj je pa končno napočil čas za delovni vikend in za obisk kraja, ki je na nas pustil globok vtis. Kam smo se podali? O čem sploh govori gledališka predstava? Feniks pripoveduje o času druge svetovne vojne in je nadaljevanje naše zadnje predstave Ikarus. Odločitev, kam na delovni vikend, ni bila težavna – odpravili smo se v osrčje Kočevskega Roga.

    Naš prihod so v petek lepo pozdravili v Centru za šolske in obšolske dejavnosti Lipa, ki se nahaja samo 20 min stran od znamenitega pragozda. Zasedli smo vse njihove prostore – se zvijali in pačili na intenzivnih gledaliških vajah, obračali skice na sestanku za scenografijo, ob večerih pa je sledilo druženje in divje debate o gledališču.

    Vezi so se tkale. Nič pa ni bolj pomagalo kot obisk Baze 20 in bolnišnice Jelen dol, kjer je skrito pred očmi okupatorja leto in pol bivalo politično vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Naš vodič Jože Saje, nas je s svojo pristnostjo, srčnostjo ter znanjem brez dna navdihnil nad zgodovinskim dogajanjem in smo zaradi njega lažje razumeli težke čase.

    Celotna ekipa se je vživela v skrivna življenja borcev, zdravnikov, vodij tistega časa… S skromnostjo v srcu upamo, da nam uspe prenesti njihova doživljanja iz Kočevskega gozda na gledališki oder. Vabljeni na ogled Feniksa, kjer boste lahko sami presodili, ali nam je uspelo. Premiera se bliža! Več v kratkem…

  • Ikarus napolnil dvorano v Postojni

    Ikarus napolnil dvorano v Postojni

    V ponedeljek, 12. decembra zvečer je Ikarus prispel v Postojno, v domači kraj glavnega igralca Martina Valiča. Na predstavo, ki jo je ob zaključku leti organizirala občina Postojna, je prišla – vsaj tako je bilo videti – cela Postojna, saj so bili vsi sedeži polni.

    Po uvodnem nagovoru župana občine Postojna, Igorja Marentiča so se zavese razgrnile in predstava je stekla. Dvorana je dihala z dogajanjem na odru, se odzivala na smešne trenutke, čutiti je bilo pa tudi strah, žalost in vsa ostala čustva, ki jih Ikarus pusti v slehernem obiskovalcu.

    Predstava je tokrat že drugič gostovala v Postojni. Prvič smo z njo igrali na istem odru septembra na 55. Linhartovih dnevih, kjer smo prejeli Matička za najboljšo predstavo. Žal pa je bil takrat nastop v petek dopoldne, kar je pomenilo, da veliko Postonjčanov ni uspelo videti predstave. To je bil najbrž tudi razlog, da so nas povabili še enkrat nastopiti. Pa seveda lokalni glavni igralec je tudi pomagal 😉

    Fotografije z dogodka si lahko ogledate v galeriji.

  • Nov projekt na obzorju

    Po uspešno izvedeni avdiciji smo pričeli z bralnimi vajami za nov gledališki projekt Feniks. Nekaj vohunskih fotografij smo uspeli prikrasti iz tajne lokacije, kjer trenutno potekajo vaje. Kmalu kaj več 😉