Pogovor s Saro Horžen, kratki film Dora

Sara Horžen. Avtorica radijskih oddaj na Radiu Študent, producentka, dramatičarka, igralka v filmu in gledališču. Kot se spodobi za žensko njenega kova, stalno v procesu izobraževanja in ustvarjanja. V filmu Dora igra stransko vlogo Alje.

Kdaj se je začela tvoja igralska pot?

Igra me zanima odkar pomnim. Že za prababico sem kot mala punčka prirejala nastope za zaveso, ki je ločevala domačo kuhinjo in jedilnico. Celo osnovno in srednjo šolo sem obiskovala dramski krožek. Spomnim se, da sem cel čas govorila, da si želim biti igralka.

Torej se z igralstvom ukvarjaš že od otroštva?

Bili so odvodi vmes, ko so prevladale druge obveznosti, delo, študij. Ko je prišel čas vpisov na fakultete nekako nisem zbrala poguma, da bi se prijavila na sprejemne izpite na AGRFT-ju. Mogoče mi je takrat manjkalo samozavesti in tako sem pristala na politologiji, (ker sem nekaj pač morala vpisati). Tekom celotnega študija sem razmišljala o AGRFT-ju ali kakšni drugi igralski šoli, mogoče v tujini, ampak to je vse nekako odzvanjalo v ozadju.

Kako si se potem zopet znašla nazaj na svoji poti?

Pri 27-tih sem dobila priložnost nastopati kot stand-up komedijantka, česar sem se lotila in bila kar uspešna, vendar sem naposled ugotovila, da na ta način le iščem stik z odrom. Sledil je Radio Študent in začel se mi je odpirati nov svet. 

Torej je delo na Radio Študentu vplivalo na razvoj tvoje umetniške plati?

Ja, na Radiu Študent sem dobila priložnost raziskovati in razvijati svoje talente. To je prostor, kjer lahko poskusiš marsikaj brez občutka slabe vesti. V tistem obdobju sem tudi spoznala določene ljudi, preko katerih sem izvedela za Igralski studio bratov Vajevec.

Kjer si lahko dodatno razvijala svoje igralske talente? Lahko kaj več poveš o Studiu Bratov Vajevec?

V vseh teh letih sem svoj igralski aparat razvijala na mnogoterih delavnicah igre, giba, glasu, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Nekako pa sem se najbolj našla v pristopih, ki stremijo k čim bolj naravni in iskreni igri. Hodila sem k Viktorju Ljubutinu, ki dela po sistemu Stanislavskega. Sem redna članica Igralskega studia bratov Vajevec, kjer delamo po metodi Leeja Strasberga. Ta pristop omogoča, da s pomočjo čutnega spomina in določenih vaj raziskujemo značaje z namenom, da so čimbolj verodostojni in verjetni. Če si v svojem liku pristen, potem lahko ljudje verjamejo, da ta lik živi v resničnem življenju

In tudi na posnetku se opazi tvoja sproščenost. Kako ti je bilo igrati homoseksualni lik?

Nisem se trudila z nekimi stereotipnimi gestami kazati navzven Aljino istospolno usmerjenost. Zame je bilo to povsem enostavno – namesto v fanta sem se zaljubila v žensko. Lik Alje zame predstavlja zagnano žensko, borko za pravice, hkrati je pa zaljubljena. O njeni lezbičnosti nisem razmišljala na način, da bi to posebej izpostavljala navzven. Zame je to nekaj najbolj popolnoma naravnega in nikoli nisem skozi priprave na vlogo pomislila, da bi se zatekala h kakšnim stereotipom. Super mi je, da sem se imela priložnost vživeti v ta lik, ker se mi zdi problematika, ki jo film obravnava, a pomembna v sodobni družbi. Super mi je, da sem del tega in da lahko na tak način opozorimo na nekaj kar je totalen absurd.

Dora je odgovor na zadnji referendum, konkretneje na tiste, ki so molčali. Zakaj meniš, da je bila tako slaba odzivnost na volitvah?

Ljudje so apatični, tako kot na vsakem področju. V tem trenutku se tudi sama počutim, nemočno in verjetno se tako tudi večina ljudi počuti. Problem je pomanjkanje empatije. Ljudje se zavedajo, da problem obstaja, niso pa dovolj empatični, da bi svojo rit zganili s kavča in šli vsaj obkrožiti. Na koncu se vsak briga zase…

Kako ti je bilo pa na samem snemanju kratkega filma Dora?

Ekipa je super in na snemanju sem se počutila zelo dobro. Kljub temu, da smo bili omejeni s časom, so bili fantje mirni in skulirani. Meni je bilo zato zelo prijetno. Celotna ekipa je bila zelo fajn in mi je bilo v veselje sodelovati z njimi.

Kakšne so bile priprave na tvoj lik?

Dobili smo se z Rokom (režiserjem) in Niko (glavno igralko) ter vadili, s soigralko Niko pa še tudi z najinim mentorjem iz studia Bratov Vajevec, kjer sva se veliko pomenili o najinih vlogah. Uporabili sva tehniko, kjer si narediš substitut. To pomeni, da si za nasprotje predstavljaš nekoga drugega, kar nama je z Niko pomagalo, da sva si ustvarili medsebojno privlačnost. Hkrati pa pomeni, da sva si morali zaupati in biti profesionalni. Tako je bilo vse lažje narediti in je igra izgledala bolj pristno in verodostojno. Sicer pa sem za svoj lik uporabila še nekatere druge tehnike, da sem lahko izpostavila srčnost, a hkrati odločnost Alje.

Kakšne občutke si imela na avdiciji?

Na sami avdiciji sem imela dober občutek. Že zaradi same ekipe sem se počutila zelo sproščeno, zadovoljna sem bila s svojim nastopom. Občutek sem imela, da se je že na avdiciji začutila neka vzajemna kemija, sinergija med nami. S soigralko Niko se poznava že od prej, zato nama je bilo še toliko bolj zabavno, ko sva bili obe izbrani za igranje v filmu.

Saro boste lahko videli že 3. junija 2016 ob 20.15, v Mencingerjevi hiši v Krškem, kjer se bo premierno zavrtel kratki film Dora.

Uvrstitev na regijsko Linhartovo srečanje

Gledališka predstava Ikarus se je uvrstila na regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin. Poleg naše predstave pa so se na regijsko srečanje uvrstili tudi kolegi iz DKD Svoboda Senovo s predstavo  Zdravnik po sili.

Srečanje bo potekalo 9.6.2016 v Dolenjskih Toplicah v organizaciji JSKD OI Novo mesto. Vljudno vabljeni!

Tretje mesto za Doro

Včeraj se je Dora prvič predvajala pred občinstvom na Festivalu Amaterskega Filma F.A.F. v Šmarju pri Jelšah, kjer smo prejeli nagrado strokovne žirije za TRETJE MESTO.

Nagrado za prvo mesto v vrednosti 400 EUR je prejel domačin Marko Samec s filmom "Sofia 13", na 2. mestu pa je bila Yuliya Molina s filmom "Ne Kdo". Za naše tretje mesto smo prejeli kvalitetne slušalke, ki jih bomo dodali v naš studio v Ljubljani, kjer bodo dobro služile pri nadaljnjih projektih.

Premiera Dore že v juniju!

Intervju z glavno igralko kratkega filma Dora

Nika Devetak je 19-letna Grosupeljčanka. Je študentka prvega letnika pravne fakultete v Ljubljani, poleg tega pa tudi navdušenka nad dramsko igro in glavna igralka v lani posnetem kratkem filmu Dora.

Kaj je glavna ideja kratkega filma Dora?
Mislim, da je glavna ideja zgodbe, da ni nič narobe, če se še iščemo in raziskujemo svojo osebnost, pri tem pa poskusimo tudi kakšno stvar, ki jo drugi ne odobravajo. Potrebno je, da ravnamo v skladu s svojimi občutki in smo pri tem iskreni, do drugih in do sebe. To je storila tudi Katja. Zbrala je pogum, se podala v razmerje z deset let starejšo punco, svojo usmerjenost pa je poskušala pokazati tudi navzven.

Kakšen pa je tvoj pogled na homoseksualnost?
Ljubezen je močna življenjska sila, ki zaznamuje naša življenja. V zvezo vstopimo, ko sami tako začutimo, pri tem pa se moramo znati poslušati in zanemariti opazke naše okolice. Pred kratkim me je obogatila izkušnja z dvema homoseksualcema. Z njima sem imela ločen stik, z vsakim na svojem delovnem področju, na katerem sta zelo uspešna. Ko sem izvedela, da sta par, me je ta novica prav osrečila. Perfect fit! Prav občudujem njun odnos. Srčnost, iskrenost, pa še čut za umetnost imata! :) V njuni družbi se prijetno počutim. S svojo spolno opredelitvijo nikakor ne skušata vplivati na druge. Mislim, da je njun odnos vreden spoštovanja.

Drugi krog avdicije v Šentjerneju.

Kako si prišla do vloge?
Mislim, da je bila nedelja zvečer. Sedela sem za računalnikom, prebirala objave na Facebooku in med njimi opazila tudi avdicijo za kratki film. V glavi sem si že takoj ob prijavi rekla, naj ne pričakujem ničesar oziroma naj pričakujem to, da me ne bodo izbrali. Ljudje, ki so vodili avdicijo so bili čisto neznani in nisem vedela kaj sploh pričakovati. Dobila sem scenarij, si ga šla na ulico prebrat potem pa stopila na oder. Spomnim se, da ko sem stala tam in govorila svoje besedilo, nisem razmišljala o tem kako govorim, ampak sem samo govorila. Začutila sem del tega, kar sem govorila. Ko sem izvedela, da grem v drugi krog sem bila ravno v fitnesu, nakupovanje z mami pa mi je polepšala novica, da sem dobila glavno vlogo. 

Zakaj misliš, da je režiser izbral ravno tebe?
Zavedam se, da nisem konvencionalno dekle, da sem malo posebna oseba. Včasih to izražam s svojimi oblačili, včasih s svojim razmišljanjem. Mogoče je tudi to vplivalo na to, da sem bila izbrana.

V lanskem letu si zaigrala v kratkem filmu Traces of Life v stranski vlogi, v Dori pa te bomo prvič videli v glavni. Kako si se spoprijela s tem izzivom?
Že prej sem si nekako zadala cilj, da bom med poletjem zaigrala v filmu in to se je res zgodilo.  Glavna vloga se mi zdi kot neka prelomnica. Je večji izziv, saj moraš skozi celotno snemanje ohranjati razpoloženje.

Priprave na prvi snemalni dan.

Sta si s Katjo podobni?
Definitivno v tem, da se obe še vedno iščeva.

Kdo je po tvoje največji nasprotnik glavnega lika?
Katjin nasprotnik je duhovnik Krištof. Soli ji pamet, njej in njenemu očetu vsiljuje mnenje in misli, da bo zaradi svojega družbenega položaja dosegel željeni cilj. Njega definitivno ne mara.

Najljubša anekdota s snemanja.
Prva stvar, ki mi pade na pamet, je hkrati moja največja igralska preizkušnja. V nekem prizoru sem morala biti iskreno emocionalna in se resnično zjokat. Razmišljala sem o svojem življenju in iskala nekaj čustveno primerljivega s prizorom. Med samim snemanjem je šlo snemalcu zvoka Sandiju na jok in to mi je res ostalo v spominu. Nikoli pa ne bom pozabila tudi gostoljubnosti ljudi, ki so nam odstopili svoj dom za snemanje. Svoje življenjsko okolje so prilagodili našemu snemanju, kar se mi zdi neverjetno.

Za kamerami.

Popularen filmski rek pravi, da gre med snemanjem narobe vse, kar gre lahko narobe. Kje pa ste vi imeli srečo?
Mislim da to, da nam je uspelo dobiti bistvo. Splet okoliščin doprinese svoje, ampak mislim, da nam je uspelo posneti film s katerim bomo na koncu zadovoljni. To je zame sreča. Pa sreča je tudi to, da nam je uspelo posneti zadnji prizor pred prvim snegom. :)

S kom v ekipi si se najbolj ujela?
Mislim, da je bila to najboljša ekipa. Z vsakim imaš nek stik, najbolj pa mi bodo v spominu ostali Slavc, Sandi in Dare. Skozi celotno snemanje so skrbeli za smeh in to mi je bilo res zelo všeč.

Kako bi opisala svoj odnos s Tiso oziroma Doro?
Doma imam dva psa, zato mi delo z njo ni predstavljalo nobenih težav in mislim, da sva se odlično ujeli. Tisa je prisrčna psička, lepo vzgojena in res se ji vidi, da ima dobre lastnike.

Za in pred kamerami je včasih prava gneča.

Načrti za prihodnost?
Trenutno je moja prioriteta študij, vsekakor pa se želim zraven ukvarjati tudi z dramsko igro.

Še kakšna zaključna misel?
Vloga mi je prinesla nove izkušnje, za kar sem zelo hvaležna. Vesela sem, da sem kreativno in delavno zapolnila del lanskega poletja.  Spoznala sem veliko novih ljudi in se z njimi tudi lepo imela. Mislim, da bo film takšen kot mora biti in res se že veselim, da ga vidim.

Kratki film Dora prihaja na platno v juniju, napovednik pa si lahko ogledate kar sedaj.