Po dobrem letu odkar je kratki film Dora doživel svojo premiero v Krškem in po predvajanju na treh mednarodnih festivalih drugi kratki film naše produkcije doživlja tudi spletno premiero.
Lahko si ga ogledate na spodnji povezavi.
Vabljeni k ogledu in dobrodošli komentarji!
Za nami je uspešen nastop v KD Brežicah v sklopu Regijskega Linhartovega srečanja. Naš nastop si je ogledala tudi državna selektorica Ana Rutar.
Oglejte si galerijo na spodnjem gumbu.
Urška Mazej je slikarka, ki se ukvarja s scenografijo in kostumografijo pri gledaliških in filmskih projektih, med drugim je sodelovala pri filmih Psi brezčasja (2015) in Strah(2016). Z Little Roosterjem je prvič sodelovala pri filmu Dora(2016) njene najnovejše podvige pa so na ogledate v gledališki predstavi Feniks.
Kako si se navdušila za scenografijo in kostumografijo?
Prvič sem na tak način sodelovala pri filmu Psi brezčasja, ki se je snemal v mojem domačem Velenju. Način dela, kjer si z ekipo 30 do 40 dni na kupu med snemanjem in pripravami, me je enostavno zagrabil. Odločila sem se, da je to nekako to, kar mene zanima in bi v prihodnosti počela.
Kako je prišlo do sodelovanja z ekipo Little Roosterja?
Urška je z Little Roosterjem prvič sodelovala kot kostumografinja pri filmu Dora (2016).
Spomnim se, da sem spoznala Roka že takrat, ko je delal Ikarusain kasneje me je kontaktiral, ko se je pripravljal kratki film Dora, ker so potrebovali nekoga za kostumografijo. Tako se je vse skupaj začelo. Je pa razlika med delom na gledališki predstavi in filmom zares ogromna. Na snemanju, kolikor to zna biti hektično, se scenografija in kostumografija postavlja znotraj nekih kadrov in vsi detajli morajo biti konkretizirani. Pri gledališču pa je pomembnejša celostna slika, videz prizora, ki se v nekem trenutku odvija na odru. Omogoča veliko več poigravanja s simboliko in več je poseganja v neke druge umetniške sfere, kot so, recimo zame, kiparstvo in slikarstvo.
Kako si se lotila scenografije in kostumografije pri Feniksu?
Na delovnem vikendu so se mi med obiskom Baze 20 vtisnile v spomin vertikale dreves.
Najhitreje mi je bila jasna barvna skala – že med prvimi branji scenarija sem si podčrtala Bertov komentar, da ni vse črno belo in si zabeležila, da bo barvna skala oblačil čimbolj siva in da se bo s tem dalo prednost zgodbi. Na nekaterih ključnih točkah pa smo šli v poudarke na rdeče, največ pri likih revolucionarja Slavka in njegovega brata Andreja, saj napetost med njima tvori centralni konflikt zgodbe. Veliko večji izziv pa je bil, kako z minimalno scenografijo skomunicirati prehajanje iz interierja v eksterierje med posameznimi prizori. Torej, kako postaviti sceno, da bo ordinacija z minimalnimi spremembami lahko dala tudi vtis gozda in obratno. Ko smo med delovnim vikendom v Kočevju obiskali Bazo 20, so se mi v gozdu vtisnile pokončne oblike, te vertikale dreves. Ko sem tisto popoldne prišla nazaj, smo se usedli in prišla je ideja stolpov, ki z obračanjem na eni strani prikazujejo površino, podobno lubju, na drugi pa sivino notranjih prostorov. Izkazali so se tudi za primerno rešitev za prizore v zaporih, ker igralcem lahko dajejo občutek utesnjenosti.
Pred Feniksom, ki govori o drugi svetovni vojni, si sodelovala kot scenografinja za film Strah(2016), ki problematizira porast neofašizma med mladimi. Kako si se lotila prikazovanja fašistične simbolike v obeh primerih?
Scenografije za film Strahrežiserja Dejana Baboška sem se lotila skozi oči protagonista – najstnika, ki so mu blizu popularne vsebine, ki dajejo sporočilo skladno z neofašizmom. V primeru nacista Stieberja v Feniksu sem z obleko tudi označevala predvsem njegov položaj v družbi v tistem času – torej mariborski Nemec, ki ima čedalje večjo veljavo v družbi. V obeh primerih sem se torej malo poskušala izogibati direktnim simbolom, ker mislim, da so že preveč videni in znani in da vizualno prikazovanje predstavlja instantno rešitev. Vseeno pa smo v obeh primerih prišli do zaključka, da zaradi jasnosti in hitrosti sporočila na nekaterih mestih simbole potrebujemo.
Poskušala sem se izogibati rabi direktnih simbolov, saj lahko marsikaj povemo že z zgodbo samo.
Začetek druge svetovne vojne je zaznamovalo vsesplošno pomanjkanje vsega. Kako se je to odražalo na oblačilih v tistem času?
Tako kot hrano se je večina tehničnih materialov uporabila za vojne namene in na ljudeh so dostikrat obvisela stara ponošena oblačila. Skromne količine dobrin, ki so bile na voljo, je bilo moč dobiti z nakaznicami za določeno število točk. Še posebej hitro je pošlo usnje in tako je na neki točki po Ljubljani vsenaokoli klopotalo, ker je večina civilnega prebivalstva hodila naokrog v čevljih z lesenimi podplati.
Kaj bi izpostavila glede sodelovanja z ekipo Little Rooster?
To je čudovita ekipa, s katero je bilo zelo lahko sodelovati in scenarij je bil fenomenalno dobro napisan. Scenografija je bila velik izziv in brez našega Klemna Štiha, ki je sestavljal lesene bloke in pomagal barvati material, se ne bi zgodilo vse to kar zdaj stoji na odru.
Z Urško se je pogovarjala Meta.
V sredo, 24. 5. 2017, je Little Rooster v Ljubljani priredil avdicijo v živo. Odzvalo se je lepo število kandidatov, ki so bili pripravljeni pod strogim očesom režiserja zaigrati odlomke tako iz Ikarusa kot tudi iz Feniksa. Kako uspešni so bili, bo znano že prav kmalu. 🙂
Če se tudi v vas skriva igralka žilica, a ste tokrat avdicijo zamudili, ne skrbite. Še vedno se lahko prijavite na splošno avdicijo, ki je odprta čez celo leto in obvestili vas bomo, ko bomo ponovno organizirali srečanje v živo.
Imate radi gledališče, a se bolje počutite v zaodrju? Nič ne de, kajti Little Rooster vedno išče nove ljudi, ki bi postali del naše tehnične ekipe. V primeru, da bi se nam radi pridružili, ne oklevajte in nas kontaktirajte.
Prav tako vas vabimo k ogledu naše najnovejše predstave Feniks, ki bo na odru ponovno zaživela 5. 6. 2017v Domu kulture Brežiceob 19.30uri. Več o dogodku izveste s klikom na spodnji gumb.
Čestitke Roku Sandi in Goranu Puljiću za priznanji na
regijskem Linhartovem srečanju!
Rok Sanda prejme posebno priznanje selektorja za dramsko delo in režijo predstave Feniks. Goran Puljić pa je navdušil kot Tobias Stieber, zaradi česar prejme igralsko priznanje za stransko moško vlogo.
Nagrajenca bosta priznanji osebno prejela na posebni slovesnosti 19. 5. 2017 v Kulturnem domu Krško. Gorana pa si boste lahko v vlogi Stieberja ogledali že v Brežicah 5. 6. 2017 ob 19:30 uri!
Čestitke obema v imenu celotne ekipe!
“Glavna kvaliteta in svežina predstave je ravno v tem, da ne obsoja, temveč skuša razumeti. Vsem ustvarjalcem z avtorjem na čelu dodajam le še iskrene čestitke in globok poklon,” tako je po-premierno zapisal selektor Gašper Jarni, ki nas je uvrstil na regijsko Linhartovo srečanje 2017. Čestitke celotni ekipi Feniks za dosežek!
Za uvrstitev čestitamo vsem članom projekta, hkrati pa želimo srečno tudi ostalim udeležencem festivala!
V kratkem nas čaka nov nastop, o katerem vas bomo obveščali. Do takrat pa vas vabimo, da postanete del naše zgodbe in spremljate novičke na naši Facebook in spletni strani ter galeriji, do katerih lahko dostopate s klikom na spodnjih gumbih:
Pred časom je Little Rooster razpisal avdicijo za obstoječe in nove projekte. Dobili smo veliko odzivov, vendar je še vedno odprtih nekaj moških vlog. Iščemo vse ljubiteljske in profesionalne igralce, da se odzovejo na povabilo in se prijavijo na našo avdicijo.
Prav tako vabimo prijatelje morebitnih skritih talentov, da k prijavi prepričajo svoje prijatelje. V preteklosti smo pri Little Roosterju na oder in pred filmski objektiv spravili kar nekaj novincev, ki so se izkazali za odlične igralce. Ne zamudite priložnosti!
Okvirna starost: med 20 in 40 leti, ampak za dobrega igralca tudi malo poškilimo 😉
Z današnjim dnevom se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila osrednja odporniška organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni.
Gledališka predstava Feniks v svojem besedilu ne skriva bolečine, ki jo je pretrpel slovenski narod v boju proti okupatorju.
Skozi zgodbo dveh bratov, Slavkota in Andreja, skuša predstava Feniks pokazati, kako se je njuna generacija soočala z dogajanji tekom vojne. Kako se pa s tem sooča naša generacija?
Zaradi tematike in njene aktualnosti, je bilo potrebnih veliko priprav na predstavo, da so se igralci lahko vživeli v življanja ljudi med vojno. Ogled Baze 20 in bolnišnice Jelen dol pod vodstvom Jožeta Saje iz Dolenjskega muzeja, je na gledališko ekipo pustil velik vtis.
Več o tem lahko slišite z ust naših dveh igralcev v video prispevku Posavskega tednika.
Feniks smo premierno odigrali na velikem odru Kulturnega doma Krško 20.4.2017.
Navdušeni in veseli smo, da je za nami tako velik dogodek. V dvorani Kulturnega doma se je napetost stopnjevala že od začetka, kot se za vojno dramo tudi spodobi.
Ekipa se je pred svojim prvim nastopom temeljito poglobila v raziskovanje druge svetovne vojne. Obiskali smo Bazo 20 v Kočevskem Rogu, kjer smo o nastanku upora in razlogih za kolaboracijo na naših tleh izvedeli več iz prve roke.
Igralska zasedba pa se je poleg zgodovinskih ukvarjala tudi s številnimi drugimi izzivi. Z zgodbo smo se premikali iz Primorske na Štajersko, v Kočevje in na druga območja Slovenije zato so se nekateri igralci učili več različnih narečij.
Večer smo zaključili s pogostitvijo in z druženjem z našimi gledalci. Več v galeriji.
Poglejte si napovednik za Feniksa. V ozadju lahko slišite glasbeno interpretacijo Feniksa pod taktirko našega glasbenega kreativca Andreja Černelča, v posnetku pa lahko vidite tudi namige o tem, kako se zgodba Feniksa plete. Ne zamudite premiere!
