Začelo se je skromno. Z idejo o romanu, ki je hitro prerasla v dramsko besedilo. Pisati se je začelo takoj po premieri gledališkega prvenca Gastarbeiter, do sredine februarja 2015 pa ga je avtor Rok Sandaže skoraj zaključil. In smo organizali avdicijo, kot je to do takrat bilo že v navadi za Little Rooster. Odzvalo se je veliko ljudi. Več kot se jih je pričakovalo. In rodil se je Ikarus.

“Na avdiciji za Ikarusa sem imela ogromno treme. Z Rokom sem že sodelovala pri projektu Gastarbeiter, ampak na avdiciji za Ikarusa je bilo res veliko ljudi.”
Maja Pinterič

“Igralci so dolgo igrali kar z lesenimi stoli. Bomo že pogruntali, sem si ves čas govoril. Ampak smo bili vsi s srcem pri stvari in smo uspeli pričarati ogromno z zelo malo!”
Rok Sanda

Ikarus je prvič na odrske deske stopil 11. septembra 2015, natančno pred tremi leti na današnji dan. Publika ga je odlično sprejela in hitro se je izkazalo, da gre za zanimiv gledališki projekt, saj je bilo več povpraševanj za nastope, kot jih je ekipa bila zmožna igrati.

“Sem si rekel, bomo spet probali, mogoče tokrat pridemo na regijski nivo.”
Rok Sanda

Tako kot Gastarbeiterja, se je tudi Ikarusa prijavilo na Linhartovo srečanje, tekmovanje ljubiteljskih gledaliških skupin. Selektor si je predstavo ogledal in jo izbral za regijsko srečanje in kar naenkrat je bil tu september in – presenečenje, Ikarus je prišel na državni nivo. In še večje presenečenje, zmagal.

“Zmaga pri Ikarusu je bila izredno močna, ker res nismo pričakovali, da se to sploh lahko zgodi. Bili smo totalni novinci!”
Martin Valič

Seveda pa je Ikarus bil šele prvi del že na začetku napovedane trilogije. Rok Sanda se je že med Ikarusovimi gostovanji lotil pisanja drugega dela in tako so vzporedno s pripravami za Linharta potekale tudi avdicije za nov, zdaj že tretji gledališki projekt Little Roosterja – Feniks. Tokrat je bilo povpraševanja po avdiciji toliko, da je potekala na dveh lokacijah.

“Ko sem izvedel, da se piše nadaljevanje, sem vedel, da želim izvedeti, kaj se dogaja naprej. Rabil sem iti naprej, ni šlo drugače.”
Martin Valič

“Bila sem čisto presenečena, ko smo najprej dobili za eno vlogo, potem za drugo, potem pa še za samo predstavo. Nor občutek. Ne samo ker dobiš nagrado, ampak ker je to neko priznanje dela. Ker veš, da je nekdo opazil kvaliteto v nas.”
Maja Pinterič

Tudi Feniks je prišel na državno Linhartovo srečanje in tudi Feniks je zmagal, vendar je poleg Matička za najboljšo predstavo prejel še dva: za najboljšo moško vlogo (Klemen Kovačič) in za najboljšo žensko vlogo (Maja Pinterič). Sčasoma nas je prepoznavalo čedalje več ljudi in privlačili smo vedno več novega kadra, ki so iskali izzive.

“Vedel sem, da gre za neko resno ekipo, da gre za velike projekte, in sem bil zelo vesel priložnosti, ker sem vedel da Little Rooster ni ‘kar tako’.”
Andraž Žigart

Zgodba Little Roosterja se še vedno piše. Letošnja jesen bo pestra. Čaka nas nastop najnovejše predstave Skiner na 57. Linhartovem srečanju, nastopi v Ljubljani, Celju, na Hrvaškem, poleg vsega tega pa nas čaka še posebno doživetje! Gledališki predstavi Ikarus in Feniks bosta namreč odigrani v posebni obliki ob prazniku treh let od premiere Ikarusa, in sicer v obliki gledališke nadaljevanke.

Potekala bo pod krošnjami Mestnega parka v Krškem, kjer boste lahko od torka do sobote gledali ep o dveh generacijah družine Opeka, od časov pred prvo svetovno vojno, medvojnega časa in vzpona fašizma na primorskem, do druge svetovne vojne in vsega, kar je to prineslo s seboj. Gledališki predstavi Ikarus in Feniks potujeta skozi čas in prostor, saj se dogajanje odvija v večjih, zgodovinsko pomembnih mestih slovenske zgodovine: Gorica, Trst, Ljubljana, Maribor, a kljub temu, da je tematika vojna, zgodba ne govori o bitkah tam zunaj, ampak notranjih bojih. O civilistih, ki so jih preseljevali, da so se lahko igrali vojne igrice, o lačnih družinah, ki so jim kradli hrano, o družinskih sporih, izdajstvih in konec koncev o dveh bratih in o očetu, ki ju je zapustil.

Gledališka nadaljevanka Opeka je odlična priložnost, da si osvežite spomin na družino Opeka. Kdo ve, morda naslednje leto tak čas že sledi tretji del?

“Nič ne obljubljam, pišem pa že.”
Rok Sanda